Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo načrtujejo zvišanje turističnih taks. »Za dvig konkurenčnosti slovenskega turizma oziroma njegov hitrejši razvoj je treba zagotoviti dodatna finančna sredstva. Kot eno izmed možnosti za dosego tega cilja, ki pa hkrati ne bi finančno obremenila podjetij, preučujemo tudi možnost dviga turistične takse,« so pojasnili na ministrstvu. Predlog bodo uresničili z novim zakonom o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki ureja višine turistične takse.
Končne odločitve o tem, za koliko naj bi se zvišale turistične takse, na ministrstvu še niso sprejeli. Kot nam je pojasnil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, se bo s predlogom višine seznanil v prihodnjih dneh, ko mu bodo strokovne službe predstavile predlog novega zakona.
Lani pobrali tretjino več turističnih taks
Podlaga za plačilo turističnih taks so tako imenovane turistične točke. Z zakonom o spodbujanju razvoja turizma je bila leta 2004 določena vrednost turistične točke v višini 0,0918 evra, s sklepom vlade pa se je aprila 2014 zvišala na 0,115 evra. Od pomladi 2014 je taksa omejena na največ 1,265 evra. Takrat je bila prvič v desetletju višina turistične točke usklajena z gibanjem cen življenjskih potrebščin. Po zakonu lahko občine višino turistične takse določijo v razponu od treh do enajstih turističnih točk, odvisno od vrste turističnega gostinskega obrata, bivanja v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju in od obsega ugodnosti in storitev, ki jih občina brezplačno ponuja turistom.
V piranski občini je na primer najvišja možna taksa, 1,265 evra, določena za prenočevanje, počitniška stanovanja pa so obdavčena pavšalno; za stanovanje je, odvisno od kvadrature, treba plačati od 92 do 230 evrov na leto. Prav tako je določena pavšalna obdavčitev za plovila, in sicer od 92 do 138 evrov na leto. V ljubljanski občini pa morajo vsi zavezanci za nastavitvene objekte plačevati turistično takso v višini 1,265 evra, medtem ko za sobodajalce taksa znaša 0,633 evra.
Vrednost pobranih taks je iz leta v leto višja. Vse slovenske občine skupaj so leta 2010 pobrale za skoraj sedem milijonov evrov, lani pa je skupna vrednost dosegla skoraj 11 milijonov evrov. Največ turističnih taks so lani zbrali v piranski občini, in sicer za 1,89 milijona evrov, sledile pa so ljubljanska, blejska, kranjskogorska in izolska občina.
Turistične takse so prihodek občin
Sredstva, zbrana s turističnimi taksami, so prihodki občin, namenjena pa so izvajanju dejavnosti in storitev v javnem interesu. Med drugim za informiranje turistov, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, za razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture in javnih površin, namenjenih turistom, za organizacijo in izvajanje prireditev in podobno.
V državah EU turistične takse niso urejene enotno, velike razlike so po regijah, občinah in vrstah nastanitvenih objektov. V Hrvaški so določene v višini od dveh do sedmih kun, višina je odvisna od mesecev v letu, turističnih krajev, županij… V Avstriji poznajo več vrst turističnih taks, obstajajo razlike po zveznih deželah in po krajih, takse se gibljejo od 0,15 evra do dveh ali več evrov. Tudi v Španiji se takse obračunavajo različno in znašajo od 0,75 do 2,3 evra. V Nemčiji so takse ponekod določene v deležu storitev (cene sobe), drugod po vrstah obratov, njihova vrednost pa znaša od pol evra do štiri evre, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. V nekaterih državah, na primer na Danskem, Finskem, Švedskem, na Cipru in na Portugalskem, pa turističnih taks sploh ne poznajo.
