Državno cesto, ki se sredi Mokronoga razcepi na eno stran proti Sevnici in Celju, na drugo proti Trebnjemu oziroma Mirni ter na tretjo proti Zburam, so včeraj sredi dneva za dobro uro zaprli za promet. Pa ni bilo nič narobe, ravno nasprotno. Osrednji mestni trg in križišče, sredi katerega je še pred šestimi leti stala tako imenovana Koželjeva hiša, so včeraj slovesno predali namenu. Za 1,1 milijona evrov vreden projekt (40 odstotkov zagotavlja občina, preostalo država) so si v občini po besedah župana Antona Mavra prizadevali celih devet let.
»V začetku so bile v igri tri možnosti, tudi obvoznica. Ta, za katero smo se odločili, sicer ni najbolj optimalna, je pa zagotovo v danem trenutku, gledano tako cenovno kot glede pomena tako za kraj kot vso Mirnsko dolino, zagotovo prava. Vse druge možnosti bi trajale bistveno dlje in bile bi precej dražje, pa še trga ne bi imeli urejenega,« pravi Maver. Z novim preglednim križiščem, skozi katero pelje več kot 2000 vozil na dan, dosegajo bistveno večjo pretočnost in predvsem varnost najbolj ranljivih udeležencev v prometu – invalidov, pešcev, kolesarjev, otrok. S tem v Mokronogu, kjer so pred devetimi leti že obnovili zgornji del osrčja kraja, končujejo urejanje trškega jedra znotraj arheološko zavarovanega območja.
Kot dodaja Maver, so pred leti veliko truda vložili v to, da so tako Zavod za varstvo kulturne dediščine kot nekatere domačine prepričali o nujnosti prenove spodnjega dela trškega jedra. »Zmagala je zdrava pamet,« pravi Maver.
Zapleti s Koželjevo hišo
Najbolj sporni del prenove je bil rušenje Koželjeve hiše, ki je bila vpisana v register nepremične kulturne dediščine. Ker pa je stala ob križišču ozkih in nepreglednih, a precej prometnih državnih cest, so imeli težave zlasti tovornjaki, posledično je bil odsek nevaren za vse udeležence v prometu. V Mokronogu so celo zbirali podpise proti rušitvi, svoje je nato pridalo še kulturno ministrstvo, ki ga je takrat vodila Majda Širca, in najprej zavrnilo izdajo soglasja za rušenje hiše, med drugim z obrazložitvijo, da hiša ne ogroža prometne varnosti. Nato so se zganili še zagovorniki ureditve križišča, ki jih je bilo bistveno več kot nasprotnikov. Direkcija za ceste je takrat vložila tudi tožbo na upravno sodišče, kar je po Mavrovem mnenju vendarle prepričalo kulturno ministrstvo, da je izdalo kulturno-varstveno soglasje. Direkcija je tožbo umaknila, Koželjevo hišo pa so jeseni 2010 porušili.
Maver dodaja, da to še ne pomeni, da so idejo o obvoznici opustili. »Ne gre prav dobesedno za obvoznico. Ob razgrnitvi umestitve tretje razvojne osi bomo namreč vztrajali pri prestavitvi državne ceste proti Trebnjemu, torej njen odmik od osrednjega trga, tako da bi velik del tranzitnega prometa obšel Mokronog.«
