Eden pomembnih problemov pri razvijanju novih zdravil proti alzheimerjevi bolezni je etičen: bolnikov v poznem stadiju ni mogoče vprašati, ali se strinjajo, da bi sodelovali pri kliničnih raziskavah, saj so zaradi hude demence nezmožni avtonomnega odločanja. Predvsem v Nemčiji so bili doslej zaradi preteklosti glede tega zelo strogi. Kot piše tednik Der Spiegel, pa se nekateri nemški raziskovalci že dolgo pritožujejo, ker ne morejo izvajati študij na dementnih bolnikih, ki niso zmožni svobodne presoje in ne morejo privoliti v sodelovanje pri testiranju zdravil. Take klinične raziskave bi na primer lahko omogočile, da se ugotovi, kakšen je pravi odmerek zdravila.
Odgovornost do prihodnjih generacij in preteklosti
Zdaj pa želi nemški minister za zdravje Hermann Gröhe razrahljati pravila, tako da se bodo bolniki s hudo demenco, ki niso več zmožni avtonomnega odločanja, lažje udeležili kliničnih raziskav. Doslej je bilo v Nemčiji – kjer je ljudi z demenco 1,6 milijona, z AB pa 1,1 milijona – to možno samo v primeru, če je za bolnika obstajalo upanje, da mu bo preizkusno testiranje koristilo. Zdaj bo to možno tudi, če bo to koristilo samo prihodnjim generacijam. Gre za v Nemčiji precej kočljivo zadevo, saj so tam nacisti pred več kot 75 leti evtanazirali 70.000 pacientov psihiatričnih bolnišnic in 5000 novorojenčkov s hibami, ker so mislili (?) na prihodnje generacije oziroma na svojo »raso«. Na to primerjanje s preteklostjo, ki je v tem primeru pretirano, je eden od poslancev CDU, ki zagovarja ministrov zakonski predlog, izjavil: »Toda mi imamo odgovornost tudi do prihodnjih generacij.«
Nevarnost zlorab
Kakor koli že, Katoliška in Protestantska cerkev sta skupaj posvarili pred nevarnostjo zlorab in pred tem, da bi »posameznika, ki je potreben zaščite, instrumentalizirali v korist drugih«. Tudi za vodilno poslanko zelenih Katjo Dörner je zakonski predlog ministra Gröheja »etično zelo problematičen«. Meni, da ni sprejemljivo, da se kliničnih raziskav udeležujejo ljudje, ki niso sposobni presoditi o tveganjih in koristih. »Odrasli, ki niso sposobni odločanja, ne smejo postati poskusni zajčki,« je še dejala 40-letna poslanka.
Sicer bi po novem zakonskem predlogu oseba, ki bi jo lahko kot hudo dementno brez vprašanja vključili v klinično raziskavo, morala to odobriti v času, ko je bila še zmožna sprejemati avtonomne odločitve. Toda za nasprotnike novega zakona, ki so razpršeni med vsemi nemškimi parlamentarnimi strankami, se s tem nič ne spremeni, saj posameznik ne more več let vnaprej vedeti za tveganja in stranske učinke zdravila, ki ga še ni. Pojavlja pa se tudi problem, ker povsem dementni udeleženec take raziskave ne more uveljaviti pravice, da bi izstopil iz klinične raziskave, ki je temeljna pravica vsakega udeleženca raziskave.
Sicer je minister Gröhe hotel novi zakon spraviti pod streho že pred poletjem, zaradi velikega odpora med nekaterimi poslanci in delom javnosti pa bo o njem nemški parlament odločal v naslednjih dneh.
