Bonitetna hiša Fitch je bonitetno oceno Slovenije popravila za eno stopnjo, in sicer z BBB+ na A–, obeti so stabilni. Pred tem so naši državi boniteto izboljšali pri agenciji Standard & Poors, januarja lani pa tudi agencija Moody's. V Fitchu so v obrazložitvi spomnili na padec javnofinančnega primanjkljaja s 15 odstotkov BDP v letu 2013 na lanskih 2,9 odstotka BDP. Letos bo po njihovih napovedih upadel na 2,3 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se po pričakovanjih agencije s 83,2 letos znižal na 80,5 odstotka BDP. K lajšanju dolžniškega bremena naj bi po ocenah prispevali tudi prihodki od prodaje državnega premoženja in uporaba denarnih rezerv države. Te trenutno dosegajo več kot 6 milijard evrov.
V bonitetni agenciji verjamejo, da bo odlok o javnofinančnem okviru za prihodnja tri leta, ki ga je spomladi potrdil državni zbor, prispeval k javnofinančni disciplini. A vseeno opozarjajo, da se mora nova ureditev še dokazati v praksi, ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev pa bi lahko bila tudi velika zamuda pri vzpostavljanju fiskalnega sveta.
Kaj je še pozitivnega?
Drugi pomembni razlog za izboljšanje ocene je občutno izboljšanje razmer v bančnem sistemu. Gospodarstvo se je razdolžilo, vendar pa se obseg posojil medletno še vedno krči, rast naj bi se obnovila prihodnje leto. K razdolževanju slovenskega gospodarstva so prispevali visoki presežki na tekočem računu plačilne bilance, ki je posledica močnega slovenskega izvoza. Slovenija ima kljub kriznim letom višji BDP na prebivalca od srednje vrednosti držav z ocenami v razredu A, prav tako jo presega po dohodku na prebivalca po kriteriju kupne moči. Stabilnost in moč Sloveniji po prepričanju agencije daje tudi članstvo v območju evra. V Fitchu pa dvomijo, da bo vladajoči koaliciji pred parlamentarnimi volitvami uspelo izpeljati pomembnejše strukturne reforme.
Država lahko računa na ugodnejše kreditne pogoje
Dvig bonitetne ocene po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača za Slovenijo v tem hipu ne pomeni nič pretresljivega. »Načeloma dvig bonitetne ocene pomeni, da bi vlada pri zadolževanju lahko računala na ugodnejše obrestne mere. Posledica takšnih ocen je, da pri neposrednem zadolževanju država dobi ugodnejše kreditne pogoje. Kar zadeva poslovni svet, ki običajno preverja bonitetne ocene, to pomeni, da je naša država poslovno, torej z makroekonomskega vidika, stabilnejša in ugodnejša za investicije.«
In kaj bomo od boljših bonitetnih ocen imeli državljani? »Državljani tega ne bodo občutili. Naša država namreč že nekaj časa uživa ugodnejše kreditne pogoje. Pa ne samo Slovenija, tudi druge države, saj se je v letih 2013 in 2014 finančni pritisk zasebnih vlagateljev pri financiranju državnih obveznic bistveno zmanjšal, kar je rezultat vpliva monetarnih politik centralnih bank. Razmere so se vendarle na splošno izboljšale. Upamo lahko le, da bomo imeli nižje stroške pri zadolževanju, kar se bo kasneje na primer poznalo pri tem, da pritiski na stroške države pri zadolževanju ne bodo tako visoki. In to bi lahko dolgoročno pomenilo, da bi imela država manj argumentov pri zviševanju davkov,« meni Kovač.
Glede sposobnosti koalicije za izpeljavo strukturnih reform pa pravi: »Kadar se bonitetne agencije dotaknejo političnih ocen, je to špekulativnega značaja. Običajno namreč zapišejo stvari, ki so razmeroma splošno znane, in tako skušajo pokazati, da obstajajo določena tveganja. Pomembnejši so ekonomski poudarki oziroma ekonomska uvrstitev države kot pa politični komentar tveganj. Ta je bolj ali manj lepotnega značaja,« še pravi sogovornik.
