Preselitev v največkrat majhno študentsko sobo, ki si jo običajno delijo še s sostanovalcem, je za marsikaterega svežega študenta precejšnja sprememba – tako z vidika udobja kot življenjskega sloga. Zahteva namreč veliko prilagajanja, saj je bivalni prostor omejen, oprema pa je bolj kot ne zgolj osnovna.

Običajno le osnovna oprema

Sobe v študentskih domovih so po ustaljenem obrazcu opremljene le z nujnimi pohištvenimi kosi. Ti so praviloma izdelani iz cenejših, a trpežnih materialov, vsakemu študentu pa pripadajo garderobna omara, postelja, pisalna miza in kaka stenska polica. Stanovalci razbijejo uniformiranost s tistim, kar prinesejo s seboj in tako svoj del sobe nekoliko prilagodijo svoji osebnosti in vrsti študija. Ker gre za začasno prebivališče, se večinoma s tem vse skupaj tudi konča. Študentje, ki do strehe nad glavo ne pridejo v študentskem domu, pa si morajo začasni dom poiskati pri zasebnikih. Izbira je pestrejša, a so sobe zelo različne, tako po velikosti kot po opremljenosti.

Tudi tukaj so obvezni kosi opreme vsaj omara, postelja in pisalna miza. Velikokrat gre za rabljeno pohištvo, če pa je novo, je neredko ceneno in manj kakovostno. Z dodatno opremo je najeta soba uporabnejša, z ustrezno dekoracijo pa prijetnejša. »Soba naj ne bo povsem založena s pohištvom,« svetuje arhitektka Marjana Rejc, univ. dipl. inž. arh., iz podjetja Alples. »Poleg osnovnih kosov pohištva naj bo v sobi še kak počivalnik za posedanje čez dan, saj bo tako postelja manj obremenjena in bo vzmetnica zdržala dlje. Če prostor dopušča, naj bo postelja postavljena v mirnejšem delu sobe, od koder je pregled tako nad vrati kot oknom; zaželeno je, da je vzmetnica vsaj kolikor toliko kakovostna. Osnovna velikost postelje je za vzmetnico 90 x 200 centimetrov, nič pa ni narobe, če je večja.«

Pravilna razmestitev pohištva

»V predelu sobe, namenjenem shranjevanju, je primerna kombinacija omar z globokim delom, ki je primeren za obešanje oblačil na obešalnik, in policami. Te naj bodo plitvejše, saj je to primerneje za pregledno shranjevanje zloženih oblačil. V taki omari so lahko pospravljene tudi druge, na primer študijske stvari, za drobnarije pa koristno uporabimo tudi predale v nižjih omaricah,« pravi Marjana Rejc. »Kadar stanovalci nimajo skupne predsobe, naj bo v bližini vrat sobe vsaj manjša obešalna stena, tudi garderobno ogledalo ni odveč. Delovni kotiček s pisalno mizo naj bo v bližini okna postavljen tako, da bo svetloba padala s prave strani, a tudi v tem primeru mora biti na pisalni mizi z nekaj predali dobra tehnična svetilka, s katero je možno prilagajati oddaljenost in smer svetlobnega stožca. Poskrbeti je treba, da je ob pisalni mizi in v sobi nasploh dovolj električnih priključkov za vse naprave – da se izognemo improvizacijam, ki bi lahko povzročile požar.«

Za študentsko sobo so primerne pralne in ne tekstilne talne obloge, da jih je lažje vzdrževati. Če je po tleh pogrnjena preproga, naj bo po možnosti pralna, torej iz primernih materialov (na primer krpanka) in take velikosti, da še gre v pralni stroj. Kadar v sobi ni klasičnih zaves, je treba poskrbeti za drugačno obliko senčenja, kot so roloji ali lamelne zavese, sicer pa naj zavese ne bodo preveč bogate in dolge. Boljše so preproste, bolj nevtralne zavese s preprostim načinom obešanja, ki jih je lažje vzdrževati. Tudi barve v prostoru naj bodo čim bolj nevtralne, da si lahko vsak od sostanovalcev s svojimi poudarki ali dodatki ustvari barvno lestvico, ki ustreza njegovim željam in osebnosti. Vsakdo ima sicer svoj okus, vendar ne kaže pretiravati z okrasjem, če v sobi ne živite sami. Preprosta dekoracija je primernejša, ker ne bode v oči in jo je lažje očistiti.

Kakovostno pohištvo ni nujno drago

»Dolgoročno gledano je za opremo študentske sobe najboljša rešitev nakup novega pohištva,« nadaljuje arhitektka, »pri čemer se je treba zavedati, da kakovostno pohištvo ni nujno drago, treba pa je paziti, da izberemo trpežne, neobčutljive materiale.« Arhitektka polaga na srce sobodajalcem, da je lepo in praktično opremljeno sobo praviloma lažje oddati in da z njo lahko upravičimo nekoliko višjo najemnino. Po navadi v takšno sobo dobimo stalnejšega stanovalca, morda za ves čas študija, s katerim ostane tudi oprema dalj časa lepa.