Francoski predsednik François Hollande je priznal odgovornost francoske vlade, ker je po koncu narodnoosvobodilne vojne v Alžiriji 65.000 Alžircev, ki so se bojevali na njeni strani, prepustila pokolu. Nekatere je sicer sprejela na svojih tleh, toda živeli so »v nečloveških razmerah«, je rekel Hollande.

Borci, znani kot harkiji, so muslimani iz Alžirije, ki so se med krvavo narodnoosvobodilno vojno v letih 1954–1962 borili na strani kolonizatorja proti domačim upornikom. Predsednik Charles de Gaulle, ki je postal francoski voditelj leta 1958 v času velike krize zaradi alžirske vojne, je harkije večinoma prepustil upornikom, potem ko se je z njimi dogovoril o samostojnosti Alžirije. Uporniki so v nasprotju z mirovnim sporazumom pobili okoli 65.000 harkijev. Nekateri so morali pred smrtjo pogoltniti francoska odlikovanja. To se je dogajalo vpričo francoske vojske, ki se je pripravljala na umik iz Alžirije. V nasprotju s harkiji se je 100.000 alžirskih Judov in milijon Alžircev evropskega rodu (imenujejo se pieds noir) lahko pravočasno rešilo v Francijo.

V koncentracijskih taboriščih do leta 1975

De Gaulle, ki ga zaradi dvoličnosti in nenadnega obrata pri reševanju alžirske krize tudi pieds noirs ne marajo, je leta 1962 francoskim oficirjem celo prepovedal, da bi harkije prepeljali v Francijo. A številnim oficirjem se je zdelo pod častjo, da jim ne bi pomagali – na tak način je v Francijo vključno s člani družin zbežalo okoli 90.000 harkijev. Vendar so sprva živeli brez kakršnih koli pravic, nekateri še vse do leta 1975 v koncentracijskih taboriščih.

Leta 2001 je predsednik Jacques Chirac 25. september razglasil za dan spomina na harkije, ki jih nekateri danes označujejo za »Francoze po preliti krvi«. Chirac je to storil sedem mesecev pred predsedniškimi volitvami, precej podobno torej, kot je včeraj storil Hollande z izjavo, da je Francija odgovorna za smrt harkijev. Vendar pri tem ne gre toliko za nagovarjanje več sto tisoč volivcev med harkiji in njihovimi potomci, ampak še bolj za nagovarjanje okoli dveh milijonov volivcev med pieds noirs in njihovimi potomci.

»Krvav madež na francoski zastavi«

Ena glavnih zahtev pieds noirs, ki bodo že novembra imeli pomembno vlogo na volitvah desničarskega predsedniškega kandidata, je namreč, da je treba popraviti krivice, storjene harkijem. Tako je tudi nekdanji predsednik in vnovični kandidat na desnici Nicolas Sarkozy v soboto na zborovanju na jugu Francije v mestu Perpignan, kjer je največ pieds noirs in harkijev, govoril o »neizbrisljivem krvavem madežu na francoski zastavi«. Podobne izjave je v zadnjih dneh dalo tudi vseh šest drugih kandidatov za predsedniškega kandidata desnice, pa tudi skrajna desničarka Le Penova, ki že razmišlja o spomladanskih predsedniških volitvah.