Policija pridobiva moč povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Vlada bo v kratkem obravnavala predlog sprememb o nalogah in pooblastilih policije, ki bo policistom podelil več pristojnosti pri nadzorovanju oseb in preverjanju njihove identitete, pri zbiranju podatkov o letalskih potnikih, pri preprečevanju terorizma in vpogledih v zasebnost. Po dolgi debati, ki traja že več kot leto dni, ostaja med predlogi tudi uvedba električnih paralizatorjev, ki naj bi v nekaterih primerih nadomestili uporabo strelnega orožja na eni oziroma palic in policijskih psov na drugi strani.
Predlog predvideva, da bi policija v letu 2017 najprej kupila petnajst naprav, leta 2018 pa še petindvajset. Petnajst jih ima policija spravljenih še iz poskusnega obdobja, ki je bilo uvedeno pred desetimi leti. Vmes policisti paralizatorjev niso smeli uporabljati.
Minister Klemenčič paralizatorjem nasprotuje
Pravosodni minister Goran Klemenčič električnim paralizatorjem nasprotuje. Na ministrstvu za pravosodje menijo, da je električni paralizator nevaren za človeško integriteto, zlasti z vidika absolutne prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja in zdravja, ter da utegne priti do širše uporabe v praksi. Do paralizatorjev so zadržani tudi pri varuhinji človekovih pravic in v organizaciji Amnesty International Slovenije.
Ministrstvo za notranje zadeve je sicer v obsežni obrazložitvi predloga navedlo dvanajst primerov intervencij v lanskem letu, v katerih so imeli policisti opraviti z nevarnimi in oboroženimi osebami ter v katerih so se poškodovali policisti in civilisti. Ministrstvo je v sklepih zatrdilo, da lahko električni paralizatorji tovrstne situacije rešijo, preden pride do poškodb. Paralizator namreč storilce paralizira in jih policisti lahko vklenejo. Glede na navedeno je mogoče sklepati, da uporaba ne bi bila izjemno redka. Policija je sicer lani napovedovala, da naj bi z okoli stotimi paralizatorji opremili vse policijske postaje, ki jih je v Sloveniji sedeminosemdeset.
Spet nadzor letalskih potnikov
Poleg paralizatorjev je predviden še nadzor letalskih potnikov z zbiranjem podatkov o tem, kdo je prijavljen na let (check-in) in tudi kdo je karte rezerviral. Služba vlade za zakonodajo je pri tem opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v zasebnost vseh potnikov, ne le tistih, ki so česa osumljeni. Policija pa nasprotno zatrjuje, da bi z odkrivanjem na videz nepovezanih potovanj lahko odkrili kriminalne združbe ter »izkoriščanje ilegalnih migracij« za potovanje kriminalcev znotraj EU. Zato naj bi podatke zbirali tudi o potnikih na notranjih letih.
Podobno velja za nadzor potnikov na avtocestah, pri čemer naj bi z videosistemom zabeležili registrske tablice čisto vseh avtomobilov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta zato že opozorili na nevarnost množičnega obdelovanja osebnih podatkov potnikov. Protestirali sta tudi proti načrtovanemu uvajanju množičnega nadzora z brezpilotnimi letalniki in z napravami v policijskih vozilih ter proti uporabi termovizijskih naprav za »gledanje« skozi stene stanovanj.
»Domovinski zakoni« kot v ZDA in Franciji nevarni
»Čudi me, da določenih predlogov niso uskladili in jih umaknili že na ravni MNZ,« opozarja strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl. »Videti je, da bodo trdo zagovarjali svoje oziroma policijske predloge.« Po njegovem mnenju so sicer »dinamični varnostni izzivi v Sloveniji in v okolici legitimen razlog za to, da si policija za učinkovito obvladovanje varnostnih groženj želi več pooblastil«. Pri poseganju v človekove pravice pa je treba biti zadržan. »Na to nas opozarjajo negativne izkušnje tako imenovanih domovinskih zakonov iz ZDA, Velike Britanije in sedaj še Francije kot odgovor na terorizem,« pravi Žaberl. Napovedana hramba in obdelovanje podatkov se Žaberlu sicer ne zdita sporna, uvajanje električnega paralizatorja pa je po njegovem mnenju preslabo utemeljeno.
Upokojeni policijski poveljnik Pavle Čelik pa je za Dnevnik povedal, da je zadovoljen, saj po daljšem obdobju »liberalne anarhije« policija, ki jo je politika v prvem desetletju po osamosvojitvi, kot pravi, načrtno ošibila, spet dobiva pravo vlogo v družbi. Pozdravlja tudi uvedbo električnega paralizatorja. Vendar bi bilo najprej treba uvesti poskusno obdobje uporabe in se potem odločiti, kako naprej, pravi.
