Cepljenje proti gripi, ki je posebej pomembno za starostnike in kronične bolnike, bi lahko postalo bistveno manj dostopno kot doslej, opozarjajo zdravniki. V osnovnem zdravstvu vlada razburjenje zaradi novih zahtev po hranjenju cepiv v posebnih računalniško nadzorovanih hladilnikih, ki prinašajo velike dodatne stroške.
Ponekod že omenjajo upor: nove opreme ne nameravajo kupiti, kar bi pomenilo tudi, da ne bi več smeli cepiti pacientov. To bi lahko vplivalo zlasti na stanovalce domov za starejše, ki ne morejo sami do naslednjega bližnjega cepilnega mesta, hkrati pa jih gripa še posebej ogroža. Vrstijo se tudi opozorila, da bodo spremembe koristile predvsem dobaviteljem drage opreme in da zanje ni dovolj trdnih argumentov.
Zdravniki: Dosedanje hlajenje cepiv ni škodilo bolnikom
Hladilniki, v katerih hranijo ta cepiva, bi morali biti po novem opremljeni z merilniki, ki so kalibrirani. Pravilnik, ki ga je ministrstvo za zdravje sprejelo konec lanskega leta in zaostruje pogoje za hranjenje cepiv, bo sicer vplival na cepljenje po 18. novembru. Torej ravno v času, ko je aktualna zaščita proti gripi.
»Kalibracija temperature bi bila povezana z računalniki, potrebna pa bosta tudi redno vzdrževanje in nadzor, kar bo na posameznem mestu prineslo okoli 1000 evrov dodatnih stroškov na leto,« ugotavlja predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič. Svetovna zdravstvena organizacija sicer ugotavlja, da na sobni temperaturi cepivo proti gripi zdrži več tednov ali mesecev, ne da bi to povzročilo kakršno koli težavo, je dodal. Tudi v Sloveniji ni bil po dostopnih podatkih noben bolnik oškodovan, ker bi se cepivo pri sedanjem načinu hranjenja pokvarilo, opozarjajo zdravniki.
»Pri nas zdaj zahtevajo na desetinko stopinje natančno merjenje in povezavo z računalnikom. Doslej je zadostovalo hranjenje v običajnih hladilnikih, trikrat dnevno pa smo temperaturo odčitavali ročno. V Avstriji in Italiji bolniki cepiva dobijo v lekarni in jih potem prinesejo k zdravniku, na poti do njega pa jih lahko prenašajo tudi po temperaturah, višjih od 30 stopinj.« Ker za novo opremo in njeno vzdrževanje v osnovnem zdravstvu ne bodo dobili dodatnega denarja, bo to pomenilo, da bo na voljo manj denarja za zdravljenje bolnikov, opozarjajo.
Jasnih argumentov, zakaj je bilo treba postaviti tako neživljenjske zahteve, po besedah Igorja Muževiča ni. »Ministrstvo za zdravje se sklicuje na Nacionalni inštitut za javno zdravje, tam pa se sklicujejo na ministrstvo. Pojavlja se dvom, ali ni bilo v ozadju sprememb zagotavljanje posla proizvajalcem in dobaviteljem zahtevane opreme,« je opozoril.
Poleg novih zahtev pri hranjenju cepiv postaja po njihovem opažanju zahtevnejši tudi postopek, ki omogoča delovanje cepilnih mest. Marsikje vloge za cepilna mesta tako sploh niso poslali. »Predviden je kup dokumentacije, ki je zdravnikom nerazumljiva. Že doslej je bilo to vse preveč zbirokratizirano, zdaj pa postopke dodatno zapletajo,« je dejal Muževič, ki dela kot domski zdravnik v Kamniku.
Že tako je proti gripi cepljenih le malo starostnikov
V ministrstvu za zdravje zatrjujejo, da njihov namen ni bil zmanjšati dostopnosti cepljenja. »Prav nasprotno. Precepljenost si prizadevamo povečati, še posebno v primeru gripe, kjer negativno izstopamo v evropskem prostoru,« so zatrdili. Pripombe zdravnikov bodo preučili in jih smiselno upoštevali, so napovedali. Ali bodo umaknili zahteve, ki zdravstvene domove in koncesionarje silijo v nakupe drage nove opreme, pa za zdaj niso povedali.
Slovenija je med državami, ki dobivajo v mednarodnih primerjavah zdravstvenih sistemov črne pike zaradi nizkega deleža starostnikov, cepljenih proti gripi. Lani objavljena primerjava tako kaže, da je bilo leta 2013 tukajšnje zdravstvo s 13 odstotki cepljenih med ljudmi, ki so stari 65 ali več, pri dnu članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Manj cepljenih proti gripi je bilo v tej starostni skupini le še v Estoniji in Poljski, povprečje OECD pa je znašalo 48 odstotkov. V primerjavi so opozorili, da se je v Sloveniji delež cepljenih celo zniževal. Cilj, da bi bilo cepljenih vsaj tri četrtine starejših, so medtem dosegli v Veliki Britaniji, Čilu, Južni Koreji in Mehiki, Avstralija pa se mu je približala. Ob tem so v OECD spomnili, da ob zapletih pri gripi številni ljudje pristanejo v bolnišnici.
