Majhen prostor ob Celovški cesti, nad katerim je visel poseben napis Smetumet Zibka in ki je imel vseskozi bolj posebno izložbo, je zdaj že nekaj časa prazen. A ne zato, ker bi Smetumet ugasnil. Ravno nasprotno – zdaj tudi uradno socialno podjetje Smetumet je še bolj zaživelo, le da smetumetke Maja Rijavec, Alenka Kreč Bricelj in Maja Modrijan po novem ustvarjajo v Mostah.
Njihova Zibka je v šestih letih, odkar so v svojem prvem prostoru v Šiški začele spajati umetnost, ekologijo, oblikovanje in igranje s smetmi, enostavno postala premajhna za vse ponjave, dežnike, embalaže, konferenčne trakove, zavese in druge odpadne materiale, iz katerih so narejene njihove zaščitne torbe iz serije SPORTaška, priročne nosilne vrečke, cekarji in drugi trajnostno naravnani izdelki. Maja Rijavec je osupla nad količino surovin, ki jim jo še vedno podarijo vsako leto, a hkrati je vesela, da smo se od leta 2007, odkar so spisale svoj manifest, za katerim odločno stojijo še danes, kot družba vsaj nekoliko premaknili v smer, ki jo goreče zagovarjajo.
Nič več čudaške in osamljene
»Iz prve delavnice se dobro spomnim mame, ki je ponorela, ko je videla, da bomo z otroki ustvarjale iz odpadne embalaže in plastičnih vrečk. Vztrajala je, da se njen otrok ne bo dotikal smeti, da so to bacili… Takšnih primerov od takrat ni bilo več in do danes je reciklaža postala nekaj normalnega,« ponazori Rijavčeva.
Na začetku smetumetniške poti so tudi same veljale za posebne, čudaške. Bolj kot ne so bile osamljene v kritičnem razmišljanju o naraščajočem smetenju, zdaj pa imajo vedno več somišljenikov in organizacij, s katerimi se povezujejo. Snaga jih je med drugim povabila, da bodo del prve slovenske trgovine brez embalaže. »Nismo še dorekli, kakšen bo naš prispevek, ampak seveda, če lahko pripomoremo, da pri nas dobimo to odlično prakso, z veseljem sodelujemo. To so vsa naša načela v praksi,« pove simpatična sogovornica, ki je že obiskala tovrstne trgovine v tujini. Najbolj jo je presenetilo, kako se drugod veliko manj ozirajo na HACCP-standarde kot Slovenci.
Rijavčeva je zelo vesela, da sodelujejo tudi s pravično trgovino 3 muhe in da so dobile priložnost sodelovati pri projektu Shirting. »Srajce slovenskih oblikovalcev bodo zdaj brezplačno krožile med uporabniki v naših torbah. Vsak jo lahko nosi tri tedne, nato jo preda naprej. Gre za odličen primer, kako lahko potrošnji rečemo ne, pa še vedno uživamo v občutku, da imamo nekaj novega,« je navdušena komunikologinja, ki jo že od malih nog privlači oblikovanje. Kot pravi, ji že od nekdaj, ko vidi nekaj zanimivega, skozi glavo šinejo vprašanja, kako se to naredi, iz česa, od kod so materiali, kdo je to ustvaril… Potem pa precej nezavedno išče načine, kako bi bilo lahko to bolj trajnostno narejeno.
Cilj je manj
S tem ko so smetumetke prerasle Zibko, so prerasle tudi golo ustvarjanje iz odpadnih materialov, ki je bilo na začetku ekološkega ozaveščanja dovolj. Zdaj želijo izobraževati o globalnem vplivu smeti in o tem, zakaj je pomembno, da jih naredimo manj in jih ne samo uporabljamo. »Glavni cilj je manjša potrošnja in da se idejo odpadkov sploh izniči, da se jih vidi kot dragoceno surovino. Pri tem vedno pozabljamo, da je to tek na dolge proge, saj spreminjamo nekaj, kaj ljudje nekritično počnejo že desetletja,« tudi sebe ves čas opominja Rijavčeva.
Najbolj pa z Alenko in Majo ohranjajo svoj fokus na terenu, ko hodijo na odpade po avtomobilske pasove, ko prevzamejo odpadne materiale v podjetjih. »Vedno znova vidimo, koliko je zares še materialov, ki gredo v smeti. Za nas je to huje kot kulturni šok. Niti približno še nismo tam, kot bi nekateri radi rekli, da smo,« ostaja realna in dodaja, da se zdaj v novem poglavju usmerjajo ravno k podjetjem. Trenutno so z mislimi že pri novoletnih darilih. »Podjetjem lahko poslovna darila izdelamo iz njihovih smeti, kar je prava zmaga zanje s trajnostnega in ekonomskega vidika, pa tudi za nas, ker jim to navadno odpre pogled, kako bi lahko delovali še bolj trajnostno,« verjame in upa na čim boljši odziv.
