Ob prenovi moščanskega mostu med mirno potjo Ob Ljubljanici in Zaloško cesto so delavci novomeškega gradbenega podjetja CGP ob tej pomembni prometni žili, ki vodi od kliničnega centra proti Zalogu, uredili še majhen betonski park, premaknili kolesarsko stezo in dvignili prehod za pešce. Pomembno križišče Moščanov je tako dobilo z novimi asfaltnimi plastmi in barvnimi oznakami bolj svežo podobo, ob tem pa se postavlja vprašanje, kdaj bo tako tudi s ploščadjo, ki je v osrčju nekdanjega delavskega okraja Ljubljane. Stavba tržnice Moste je dotrajana, podobno tudi preostale tri stavbe, ki stojijo na pravokotnem asfaltiranem delu ob Zaloški cesti, na katerem ob dopoldnevih poteka trgovanje z zelenjavo in oblačili, ves dan in noč pa je tam mogoče parkirati.
Še vsaj dve leti nič
Za to območje ima Mestna občina Ljubljana načrte že več let, vezani pa so na projekt gradnje podzemne parkirne hiše Moste. Še vedno veljavna idejna zasnova pod zemljo predvideva približno 250 parkirnih mest, na površju pa pokrito tržnico in paviljon, ki bi nadomestil klasične stojnice. »Ureditev pokrite tržnice z nadstrešnico, tržnih površin in zelenic ob Zaloški cesti med Pokopališko ulico in Proletarsko cesto je treba izvesti po enotni arhitekturni in krajinski zasnovi. Na obstoječih objektih so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije objektov in nadomestna gradnja objektov,« so še pojasnili na občinskem oddelku za urejanje prostora. Vhod v garažno hišo bi bil z Zaloške ceste, ki bi jo tudi po prenovi od tržne ploščadi ločeval drevored. Ob križišču s Proletarsko cesto pa občina dopušča možnost gradnje podhoda, v katerem bi bili lokali z javnim programom.
Kdaj pa bo kar koli od tega uresničeno tudi v praksi? Investicijski projekt je ustavljen do razrešitve lastništva v delu manjkajočega zemljišča, odgovarjajo v občinski službi za razvojne projekte in investicije. V aktualnem in prejšnjih občinskih proračunih je pri postavki urejanja mirujočega prometa večina denarja predvidena za parkirni hiši Tržnice in Kozolec, v osnutkih proračunov za leti 2017 in 2018 pa je občina predvidela sredstva za nadaljevanje izdelave projektne dokumentacije – vendar le če bodo uspešno pridobili to manjkajoče zemljišče. V najboljšem primeru se tako v Mostah ne bo nič premaknilo še vsaj dve leti, ob zapletih z zemljiščem pa bodo Moščani na veliko naložbo v svojem okolju čakali še dlje.
Tudi točka za mlade
Do takrat bo tržnica Moste delovala tako kot danes. V javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice pravijo, da so trenutno vsi prostori tržnice v uporabi in da v njih potekajo tako tržne kot druge dejavnosti. Vsako prvo nedeljo v mesecu pred tržnico poteka Sezamov bolšji sejem, v letošnjem letu pa so več prostorov v prvem nadstropju odstopili za Mladinsko postajo Moste, ki so jo pod okriljem Združenja mladih, staršev in otrok Sezam začeli vzpostavljati mladi iz zavoda Delavnica konceptov. Radi bi, da tržnica Moste postane tudi točka za mlade in ustvarjalne. Pri njih naj bi na enem mestu dobili vse informacije, od prostih delovnih mest do tega, kako prijaviti projekt na razpis, na voljo pa jim bodo tudi psihološka svetovanja, studio za produkcijo elektronske glasbe in urbana delavnica za rokodelstvo. Tudi v sodelovanju s temi kreativnimi mladimi v javnem podjetju iščejo kratkoročno rešitev za popestritev zastarelega videza zunanje fasade.
Morda še v slabšem stanju kot tržnica Moste in sosednji stavbi, ki sta v lasti države, Pošte Slovenije, Telekoma in Tuša, pa je Center kulture Španski borci. V njej je upravljalec Zavod En knap ravno začel novo sezono plesnih in drugih dogodkov, v stavbi pa so tudi prostori Knjižnice Jožeta Mazovca, ki je del mreže Mestne knjižnice Ljubljana in je v precejšnji prostorski stiski. Na občinskem oddelku za kulturo potrjujejo, da se zavedajo, da bo stavba v kratkem potrebovala obnovo, vendar je v prihodnjem letu še ne načrtujejo. Svežo podobo bo verjetno dobila šele, ko se bo razpletel zaplet z manjkajočim zemljiščem in bo občina začela graditi podzemno garažo. Ko bo na vrsti prenova objekta Španski borci, opozarjajo na kulturnem oddelku, pa se je bo treba lotiti z vso tankočutnostjo, saj gre za avtorsko delo priznanega slovenskega arhitekta Ota Jugovca.
