Beograd, prestolnica nekdanje skupne države Jugoslavije, v 70. letih minulega stoletja. Ker smo bili še otroci, se marsičesa, kar smo ob prebivanju tam doživeli, ne spomnimo, a so nam nekoliko starejši prišepnili, da se je lepo živelo, predvsem manj stresno kot trenutno v Sloveniji. Čeprav se včasih počutimo, kot da bi v možganih imeli ogromno spominsko luknjo, se vsaj ene stvari spomnimo, kot da bi se zgodila včeraj: ko smo začeli navijati za nogometaše Partizana.
Po pravici povedano večje izbire pravzaprav nismo imeli, saj je večina Beograjčanov navijala bodisi za Crveno zvezdo bodisi za Partizan. In sami smo se pač odločili, da so nam bolj pri srcu črno-beli. Do te mere, da smo se oborožili z vsemi navijaškimi rekviziti, ki so bili tedaj na voljo. Od selitve nazaj v Ljubljano mineva že 39 let, nam pa srce v skladu s himno še vedno pravi: Ljubim Partizan, črno-bele barve, ljubim Partizan, kot oči svoje! (Volim Partizan, crno-bele boje, volim Partizan, kao oči svoje!) Zato si lahko predstavljate, da smo od presenečenja skoraj padli na rit, ko smo videli, v kakšni barvni kombinaciji sta štirikolesnika, s katerima naj bi se intimneje družili – BMW X3 in toyota RAV4. Prvi je bil obarvan črno, drugi belo.
To seveda še ne pomeni, da se športna terenca razlikujeta kot dan in noč. Navsezadnje sta si v marsičem zelo podobna (v visokem sedenju in preglednosti denimo), a tudi različna, predvsem ko beseda nanese na pogon, saj sta njuni filozofiji drugačni. Nemec namreč stavi na dizelskega, japonec na hibridnega. Prvi je imel pogon speljan na vsa štiri kolesa, drugi zgolj na prednji. In glede na to, da smo ju vozili v skorajda idealnih vremenskih razmerah in po cestah, ki so vredne svojega imena, tega, da ni imel štirikolesnega, toyoti seveda nismo zamerili. Toliko bolj, ker bi, če bi jo kupili, tako prihranili tri evrske tisočake. Prav cena pa je v tokratni primerjavi velik adut RAV4. In veliko vprašanje je, ali je X3 resnično vreden dobrih 11 tisočakov več (49.155:37.750).
Če povprašate Toyotine strokovnjake o hibridnem pogonu, ga zagovarjajo še veliko bolj, kot mama zagovarja svojega otroka tudi tedaj, ko ve, da je nekaj storil narobe. To, da vanj tako zelo verjamejo, je dobro predvsem za uporabnike, saj je pogon boljši in boljši. V RAV4 pa tudi zelo zmogljiv. Sistemska moč bencinskega in elektromotorja je namreč skorajda 200 konjev, ki so pripravljeni na precej več, kot jim je dovoljeno. Maksimalna hitrost je namreč omejena na 180 kilometrov na uro. Najbolj smo bili zadovoljni z evolucijo brezstopenjskega menjalnika. Spremljamo ga že leta, napredek je očiten, zoprnega zaganjanja v visoke vrtljaje in posledično glasnosti pa skorajda ni več. Tudi sicer smo opazili, da je avto občutno tišji, kot je bil nekoč. Pa ne zgolj zaradi električnega motorja, ki omogoča vožnjo tam nekje do hitrosti 50 kilometrov na uro in največ en kilometer. A brez dileme vendarle ni šlo. Bi moral biti hibridni pogon (še) bolj varčen in popiti manj kot 7,5 litra bencina?
Dilema je postala še večja, ker nam je natanko toliko popil podobno zmogljiv 190-konjski dizel v bavarcu z dodano vrednostjo – občutno večjo posodo za gorivo. Doseg X3 ob isti porabi je bil tako 900 kilometrov, RAV4 le 750. Prav tako dodana vrednost je bil 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki ga hvalimo še bolj kot sicer izvrstno ženino govejo juho. Za nameček ima za volanskim obročem še prestavni ušesi, da se ne boste preveč dolgočasili, pa še delček občutka, kako prestavljajo dirkači v športnem avtomobilizmu, boste dobili.
Z metrom v roki smo ugotovili, da je v dolžinski prednosti nemec (466:460), a takole čez prst je občutek, da je udobje na zadnji klopi podobno in predvsem brez pripomb, v prednosti, vsaj na papirju, pa je X3 tudi pri prtljažniku (550:501 l), kar pa ne čudi, saj ravovega nekoliko zmanjša baterija. Je pa Toyotin bombonček ogrevanje zadnjih sedežev. Bombončkov ima sicer še kar nekaj, saj je oprema premium resnično popolna, izpostavljamo pa tudi pametni ključ, v usnje oblečene sedeže, navigacijo, štiri kamere, ki omogočajo 360-stopinjski pogled, in pa električno odpiranje prtljažnika, tudi z brco pod odbijač. Elektrika je stregla prtljažnim vratom tudi pri X3, za navigacijo in usnje pa je treba še dodatno seči v žep. Več pa v sklepu.