Trst v rokah partizanov
Kot je bilo sporočeno v London, so slovenske čete, ki pripadajo jugoslovanski armadi (?), vdrle v Trst ter se bore proti Nemcem s pomočjo prebivalcev.
Jugoslovanski krogi v Londonu, ki imajo zveze s partizanskimi četami v severozapadni Jugoslaviji, pravijo, da so drugi slovenski oddelki zavzeli Idrijo, 30 milj severovzhodno od Trsta in 60 milj severno od Reke, katero tudi ogrožajo.
Druge čete so v vročih bojih na 50 milj dolgi fronti od Ilirske Bistrice do Ljubljane. (…)
Glas naroda (New York), 24. septembra 1943
Slovenci vzeli Gorico in več drugih krajev
London, Anglija. – Berlinsko radio poročilo omenja, da vladajo ob italijansko-jugoslovanski meji velike zmešnjave. V severno-vzhodni Italiji in severno-zapadni Jugoslaviji omenja nemško poročilo, da krožijo »uporniki«, ki požigajo in uničujejo. Posebno močan odpor omenja poročilo v okolici Ilirske Bistrice in gori vse skozi do bivše avstrijske meje. Jugoslovanski patriotje so prodrli celo do Gorice in isto zasedli. Skušajo zasesti tudi Istro in vso Julijsko Krajino. Omenja se izrecno slovenske edinice, ki so baje prodrle do Gorice, kar je okrog 22 milj od bivše meje. (…)
Amerikanski Slovenec, 24. septembra 1943
Kdo je »general« Tito, vrhovni poveljnik jugoslovanske partizanske armade?
V new-yorškem dnevniku PM je 22. septembra izšel članek Louis Adamiča, v katerem je podana kratka življenska črtica poveljnika jugoslovanske partizanske armade, generala Tita, ki je glasom zadnjih vesti iztrgala nacijem velik del Slovenije in mesta kot Gorico, Split in Sušak in ki se bori z nemškimi četami za posest Trsta. V omenjenem članku čitamo:
Pravo ime generala Tita je Josip Brožovič, kratko »Brož«. Star je 58 let, Hrvat iz Zagorja, kakor se imenuje gorata pokrajina blizu Zagreba. Svoj čas je bil kovinski delavec. Ljudje v Ameriki, ki ga poznajo (vsi veterani iz španske civilne vojne), ga opisujejo kot moža srednje postave, modrih oči in markantnega obraza; njegov nasmeh je prijazen in vse njegovo obnašanje je tako, da vzbuja brezkončno zaupanje in udanost.
Vodja podtalnega gibanja
Ko je l. 1928 prišel iz ječe, je jugoslovanska tajna policija baš ubila Djuro Djakoviča, bosanskega premogarja, ki je bil vodja levičarskega delavskega pokreta, katerega je belgrajski režim pognal pod zemljo. Tako je »Brož« zavzel njegovo mesto ter si nadel ime »Tito«. (…)
Kaj bo pravorek zgodovine
Večji del aktivnega odpora proti osišču v Jugoslaviji tekom zadnjih 24 mesecev je bil pod vodstvom Tita, katerega utegnejo nekoč zgodovinarji, ako se ne motim, postaviti v vrsto najodličnejših generalov druge svetovne vojne, dasiravno ne nosi uniforme in ni nikoli pohajal v nobeno vojno akademijo.
Enakopravnost (Cleveland), 25. septembra 1943
Ustanovitev slovenske domobranske legije
SLOVENCI!
Vsled izdajstva italijanskega kralja in njegovega zahrbtnega maršala Badoglia je italijanska vojna sila prenehala obstajati. Po sramotni izdaji Badoglieve klike je nedvomno jasno: tudi naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-amerikanske plutokracije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine naj bi bila po izdajalcih in boljševiških izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delavno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop in umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikov kot nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. (…)
Za obstoj naše domovine vstopajmo v borbo zoper komunistične bandite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji proklamaciji jasno naznačil naše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili boljševiške morilce in požigalce v naši deželi, kjer koli jih bomo zasegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu podpirali.
Naša dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo. (…)
Slovenski narod, 24. septembra 1943
Domobranci se prijavljajo
Ljubljana, 25. septembra. Urad poveljstva slovenskih domobrancev v mestni hiši na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani, kjer sprejemajo prijave vseh za borbo sposobnih Slovencev od 18. do 35. leta starosti, ki se prostovoljno javijo za rešitev svoje domovine, za vzdrževanje in ohranitev reda in discipline ter za postavitev razdejanih domov, je imel že prvi dan ustanovitve slovenske domobranske legije mnogo dela. Že tekom dopoldneva se je prijavilo mnogo fantov, zlasti mnogo pa se jih je priglasilo popoldne. Poveljstvo sprejema za enkrat samo podatke prijavljenih prostovoljcev, ki jih bo nato po nekaj dnevih poklicalo po časopisju in pozivih, kje in kdaj morajo nastopiti. (…)
Slovenski dom, 25. septembra 1943