Anton Korošec je prav tako umrl v Beogradu na svojem domu, vendar naravne smrti zaradi srčnega zastoja po ogledu neke operne predstave. Že dan po smrti so krsto s pokojnim prepeljali v Ljubljano in ga po nasvetu arhitekta Jožeta Plečnika** 17. 12. 1940 pokopali v arkadni lopi pravkar urejenega Navja. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo predstavniki slovenskega političnega vrha oglasili pri Plečniku s prošnjo, naj napravi še načrt za Koroščev nagrobnik. Kdaj natančno so se z naročilom zanj obrnili na arhitekta, še ni dognano. Glede na to, da se je Plečnik odzval z načrtom zgolj za Koroščev nagrobnik 12. 5. 1941, bi utegnili pomisliti, da se je to zgodilo še pred Kulovčevo smrtjo, Plečnik sam pa očitno pozneje pri tem prvem načrtu na Kulovca verjetno sploh ni pomislil. Šele ko so naročniki dobili v roke omenjeni načrt, se jim je več kot verjetno utrnila misel, da bi kazalo postaviti nagrobnik obema voditeljema, pri čemer so gotovo pričakovali, da bodo v Beogradu začasno pokopanega Kulovca utegnili prepeljati v Ljubljano. Zaradi zapletenih vojnih okoliščin so morali to zamisel preložiti v negotovo prihodnost. Po končani vojni v povsem spremenjenih političnih okoliščinah nove Jugoslavije na kaj takega seveda ni bilo več mogoče misliti.
Načrt za Korošca
Oglejmo si torej prvi, Korošcu namenjen načrt nagrobnika. Plečnik ga je naslovil ZA NAVJE in navedel njegove glavne dele: portal, plošča in podstavek ter priporočilo za gradivo in način obdelave – motno brušeni vrhniški marmor. Načrt je izdelal v merilu 1 : 20 in datiral z 12. 5. 1941. Nagrobnik naj bi zasedel eno izmed polj (četrto od glavnega vhoda) v arkadah pokrite lope na Navju. Sestavljen naj bi bil iz vstopnega portala, grobne plošče in Koroščevega doprsnega kipa. Načrtovani portal je različica tako imenovanega etruščanskega portala s poševnima podbojema in prek podbojev segajočo vrhnjo preklado. Malo pred tem je podoben portal uporabil pri vežici sv. Ahaca na Žalah. Nad vratno odprtino je načrtoval še klasično trikotno čelo, oprto na male kockaste konzole. V osi čela bi na vratno preklado postavil goloba, simbol sv. Duha. Portal bi ob svojem vznožju tesno oklenil grobno ploščo z velikim reliefno obdelanim križem, ki s trapezasto zaključenimi kraki seže skoraj do robov plošče. Ob steno lope bi po tem načrtu postavil doprsni kip na razmeroma nizek, a širok podstavek z napisom DR. ANTON KOROŠEC.
Na precej verjetno sugestijo naročnikov, naj načrt dopolni v duhu nagrobnika za dvoje voditeljev, ki so ju v Slovenski ljudski stranki imenovali kar voditelja slovenskega naroda, je Plečnik pohitel in imel že 27. 5. 1941 izdelan nov načrt. Pa ga je naročnikom tudi pokazal? Nekaj podrobnosti na načrtu daje slutiti, da ne, vsaj ne takšnega, kakršen se je ohranil v umetnikovem arhivu. Načrt predvsem nima naslova in nobenih drugih podatkov, ki jih je vseboval prvi, kot denimo število elementov kompozicije, izbrano gradivo, način obdelave in podobno, kar je običajno sestavni del načrta. A da gre za spomenik Korošcu in Kulovcu na Navju, ni dvoma.
Novo izhodišče za dvojni nagrobnik pa je Plečniku ponudilo priložnost za razmislek o bistveno drugačnem konceptu: grobna plošča predvideva napisa dvema pokojnima in na nizkem širokem podstavku ob notranji steni se pojavita dve poprsji, sredi med njima pa je velik križ s trapezasto zaključenimi kraki, obešen na dve masivni verigi. Ti bi bili pritrjeni na lok slepe arkade; v spodnjem delu bi bili vanju včlenjeni figuri angelov. V vrh križa s četverimi medaljoni na njegovih krakih bi namestil goloba sv. Duha. V ozadju medaljona z obrisom sedečega svetnika (morda evangelista) in z napisom IROMI IE MINI bi se verigi z obročema spojili s prečko križa. Sredi križa si je arhitekt zamislil stilizirani korpus Križanega z navzdol usločenima rokama, ki v spodnjem delu potekata vzporedno s prečnima krakoma križa.
V levem medaljonu z napisom ESVI EIOIDINE je obris mlade žene v koraku, v desnem starejši sedeči ženski lik z napisom na obodu VICTORIA MOSIN. V medaljonu tik pod stegnjenima nogama Križanega je mogoče razbrati lik žene z otrokom v naročju z napisom IURVAN NOS FN. Napisi so bili očitno mišljeni za prikaz lege in velikosti črk v razmerju do reliefnih figur. Spodnji trapezasti zaključek križa sloni na širšem podstavku, na katerem se tesno ob križu dvigata poprsji dveh mož, očitno duhovnikov, vendar brez razvidnih portretnih potez, tako da ni jasno, kateri izmed kipov predstavlja Korošca in kateri Kulovca. Grobna plošča, nekoliko dvignjena od tal, je sestavljena iz treh polj v okvirju dveh stebričev, spodnje police ob vstopnem delu in zgornje preklade. Srednje polje zavzema križ, v polja med kraki pa je arhitekt umestil četvero stiliziranih vencev. Zgornje polje plošče vsebuje daljši zapis, namenjen Korošcu, spodnje polje zapis Kulovcu. Na prvi pogled se zdi, da gre spet za prikaz oblike, velikosti in lege črk v uokvirjenem polju, vendar se da v na prvi pogled nesmiselnem nizanju črk razbrati Plečnikovo precej kritično, celo posmehljivo politično sodbo o pokojnih. O Korošcu je zapisal naslednje:
PO MILOSTI AD
OLFA V NAIVEC
OSTAVON SM
OKROG PERNE
SEN NXCVETII
Če izluščimo smiselni del sporočila, bi se glasil takole: Po milosti Adolfa … naivec ostal on s(a)m okrog prenesen …
Napis, namenjen Kulovcu, se glasi:
NEDELIO TEGA
LETA KVLOVEC
FRANC MED BR
ATI SER. INIAK
DALIE
V »prevodu«: V nedeljo tega leta (6. 4. je bila nedelja, op. a.) Kulovec Franc med brati ser … in tako dalje.
Čeprav je ironično kritično vsebino zapisa prikrival z dodajanjem odvečnih črk, se je moral zavedati, da bi, če bi se bil kdo od pristojnih za postavitev nagrobnika poglobil v vsebino napisa, nastal velik škandal, ki bi naročnika gotovo odvrnil od nadaljnjega sodelovanja z njim. Zato je opisan načrt najverjetneje ostal skrit naročnikom. Po vsej verjetnosti jim je pokazal različico z drugačnimi napisi, še verjetneje brez njih. Načrt so odobrili in dali izdelati obe doprsji Korošca in Kulovca kiparju Janezu Weissu - Belaču. Ta jih je tudi izdelal, a sta se izgubila.*** Vsekakor pa je imel načrt odločilno vlogo pri arhitektovi zadnji, izvedbeni različici Koroščevega in Kulovčevega nagrobnika.
Mogočne je pahnil s prestola ...
Že na prvi pogled se opazi, da je Plečnik pri drugem načrtu opustil tudi simbolično učinkovit motiv vrat, z dodanim poprsjem Kulovca na podstavku pa preusmeril pogled v notranjost arkadnega polja. Nastalo kompozicijo je podkrepil s plastično izjemno zgoščenima motivom križa z reliefnimi medaljoni in s težko verigo s figurama angelov. A že po sedemnajstih dneh je imel na risalni mizi docela izgotovljeno zamisel, o kateri je bil prepričan, da je zrela za izvedbo, s čimer si je hkrati prislužila objavo v knjigi, ki jo je tisti čas zavzeto pripravljal in urejal, njegovi znameniti Architecturo perennis.****
Načrtu je dal naslov KOROŠČEV GROB in ga datiral s 13. 6. 41. Ob pokončnem napisu VIS.(OKI) RELIEFI od vrha navzdol našteje kreposti (vrline), ki naj jih ponazorijo upodobitve v medaljonih na krakih križa: MODROST, ŽRTEV, DOBRO SRCE IN ROKE, ZVESTOBA NARODU IN DOMOVINI. Opustil je podstavek s kipoma pokojnih (četudi sta bila že v izdelavi) in se namesto tega izrazito posvetil bronastemu križu. Podvojil je njegovo velikost in okrepil motiv težkih verig najprej z njihovo dolžino, potem z obogatitvijo s paroma usločenih prečnih verig s sklepnim obročem v sredi ter obešenima črkama alfaα in omegaω, simboloma Boga. Obešanje križa z arkadnega loka ob steni arkadne lope je zamenjal z obešanjem na horizontalno kovinsko gred, naslonjeno na pilastrska kapitela slepe arkade in dodatno utrjeno z vertikalno kovinsko vezjo, sidrano v teme spodnjega loka. Križ bi se tako s spodnjim krakom malone dotikal roba nagrobne plošče.
Zaradi izjemno povečanega križa z medaljoni in težkima verigama z vdelanim angelskim parom ob vrhu križa se je likovna vplivnost grobne plošče močno zmanjšala. Kompozicija zdaj temelji na močnem kontrastu velikega plastično razgibanega križa in skrbno, skoraj grafično virtuozno izrisane plošče, zamišljene v kararskem marmorju. Različico nagrobne plošče z drugega načrta je arhitekt v bistvenih potezah ohranil, le da je v osrednjem delu stebriča opremil z motivom luskastih snopov, po višini pa obogatil tako spodnjo polico kot zgornjo preklado. V nekoliko pomanjšanih poljih je Korošcu namenil napis:
DEPOSUIT POTEN
TES DE SEDE ET
EXALTAVIT HUMIL
ES
DR A KOROSCU
V prevodu: Mogočne je pahnil s prestola in povišal ponižne. (Lk 1, 52)
Dr. Kulovcu pa:
SICUIS AGITTAE IN
MANU POTENTIS
ITA FILII EXCUSSO
RVM
DR FR KULOVCU
V prevodu: Kakor puščice v bojevnikovi roki, tako so sinovi mladosti (dosledno: sinovi izgnanih) Ps 126 (127, 4)
Toda medtem ko so bili liki v medaljonih drugega načrta vsebinsko komaj nakazani in napisi precej nedoločni, so na tem zadnjem načrtu dobili povsem jasna vsebinska vodila, ki jih je Plečnik nakazal ob zgornjem robu načrta s seznamom Modrost, Žrtev itd. Tudi upodobitve alegorij v medaljonih so dobile jasneje izražene obrise, vendar so bile očitno bolj mišljene kot vodilo kiparski izdelavi v visokem reliefu kot pa natančna ponazoritev konkretnih kreposti. Edina upodobitev, ki je najbolje ustrezala pojmovanju Modrosti v vrhu križa, je skica evangelista, sedečega na prestolu s knjigo pred seboj, orlom (ikonografska označitev evangelista Janeza) in ptico, simbolom sv. Duha, ki mu šepeta v uho sveto besedilo.
Prikrita Plečnikova podoba
Hkrati gre za nekoliko prikrito Plečnikovo lastno podobo. Arhitekt jo je opremil z napisom v cirilici: OTROCI IZGNAN(IH) SO KO PUŠI(CE … V ROKI MOČNEGA). Pod tem medaljonom se kot novost pojavlja ženska figura, ki širi roke nad Kristusovo glavo in rameni. Precej verjetno gre za nekoliko neobičajno pojavljanje Jezusove matere Marije. Druga mogoča razlaga te figure pa bi utegnila biti Vera (Fides),***** prva od treh teoloških kreposti (Fides, Spes /Upanje/, Caritas /Ljubezen/). Zadnjo, Caritas, bi utegnili prepoznati pod Plečnikovo formulacijo Dobro srce in roke.
V levem medaljonu je upodobljena žena, morda mati, ki poučuje svojo hčer. Napis nad njima se glasi: BLAGOR NJIM KI SE GOSPODA BOJE, Ps 128 (127), 1. Ima to kaj opraviti z Žrtvijo ali z Ljubeznijo (Caritas)? Desni medaljon z ženo, ki izroča kruh (?), bi bolje ustrezal Ljubezni oziroma »dobremu srcu in rokam«, a tega napis ne podpira: IMAJO OC(I) PA NE VIDIJO USESA PAN … (PA NE SLIŠIJO, Ps 115, 6; Mr 8, 18). Enako dvoumna je upodobitev sedeče žene ob vznožju križa, ki dviguje roke, označena z napisom: BOG NAS NE POZA(BIŠ) POM(AGAŠ) IN HR(A)NIS (verjetno vzeto iz kakšnega molitvenika). Bolj kot za politični komentar, ki si ga je privoščil z napisoma na nagrobni plošči v drugem načrtu, mu je šlo tu za vzorec, kako velike naj bodo črke, kakšnih oblik in kakšno bodi razmerje med figuro in napisom, to je, naj napisi ne krnijo celovitosti figur.
Po tem zadnjem načrtu so nagrobnik umrlima politikoma tudi izvedli, vendar s pomembnimi »popravki«, pri katerih je imel arhitekt Plečnik očitno zadnjo besedo. Grobna plošča je dobila nekoliko širši in v globino prostorske pole nekoliko dvignjen kamnit podstavek. Na njej sta se namesto svetopisemskih izrekov znašli imeni pokojnih, v zgornjem polju DOKTOR/ ANTON KOROŠEC/ 12 MAJ 1872 / 4 DECEMBER 1940, v spodnjem DOKTOR/ FRANC KULOVEC/ 18 JANUAR 1884/ 6 APRIL 1941. Ploščo so izvedli še istega leta in jo namestili na predvideno mesto v arkadah na Navju, medtem ko je bil križ izdelan šele marca l. 1943,****** ni pa nikoli prišel na Navje, temveč so ga zaradi vojnih razmer shranili v lavretanski kapeli v cerkvi Marijinega oznanjenja na današnjem Prešernovem trgu.
Za dokončno postavitev sta poskrbela arhitekta, najprej Vladimir Gajšek, za njim Anton Bitenc.******* Zaradi dolžine verig in križa se le-tega vertikalno v celoti ni dalo postaviti, saj je bil strop kapele prenizek. Zato se je verjetno Bitenc odločil, da ga z verigama obesi na naprej pomaknjeni drog, tako da seže križ od oltarne stene kapele poševno v prostor. Upodobitve kreposti v medaljonih so naposled v izvedeni različici dobile dokončno vsebino in temu ustrezno obliko. Realizirani križ sledi v največji mogoči meri tretjemu načrtu.
Ključno je postalo vprašanje, kako se bo ikonografski program, napisan v vrhu zadnjega načrta, prelil v figuralne kompozicije v medaljonih oziroma kako označiti Koroščev politični in človeški lik s figurami kreposti v podobah na medaljonih. Izvorno še srednjeveško skupino kreposti so sestavljale tri teološke kreposti (Fides, Spes, Caritas) in štiri kardinalne (Iustitia, Fortitudo, Prudentia, Temperantia). Plečnik je torej starejše izhodišče prilagodil sodobni, politično narekovani ikonografiji. Kiparju figuralnih kompozicij v medaljonih Božu Pengovu je povsem jasno naročil, naj za figuro v vrhnjem medaljonu upodobi njega samega, Plečnika, v vlogi evangelista Marka, sedečega na levu (ki hkrati simbolizira Fortitudo, Moč) s knjigo in trikotnikom (nedvomnim znamenjem poklica arhitekta, graditelja), ter celoto označi z napisom MODRI MOŽ JE MOČAN (prirejeno po Prg 24, 5). Modrost in Moč sta torej združeni v njem samem.
Arhitektov notranji boj
Težko si je v kombinaciji s Plečnikovim portretom misliti, da spada h Koroščevim vrlinam. Enako pozornost glede vsebine in oblike je posvetil preostalim medaljonom. Na levem starejši mož v rimski togi s prekrito glavo drži v naročju mlajšega umirajočega moža prav tako v rimski draperiji, kompozicijo pa pojasnjuje napis BILA STA PRIPRAVLJENA UMRETI ZA POSTAVO IN OČETNJAVO (prirejeno po 1 Mkb 2, 50). To je Plečnikova ponazoritev ideje o žrtvovanju, vendar je hkrati pomenila neposredno politično označitev obeh umrlih politikov Korošca (v podobi očeta – voditelja) in njegovega naslednika (sina) v njegovem naročju. Natančneje: voditelj in naslednik, pripravljena na žrtvovanje v imenu skupnih političnih in človeških vrednot.
Desni medaljon prikazuje Korošca, moško figuro v vlogi Caritas. Sedi na klopi in izroča hlebček kruha otroku. Ob klopi stoji vrč z vodo; kruh in voda, temeljni prvini darovanja potrebnim, pri čemer je tudi napis povsem nedvoumen: VESEL SEM DAROVAL VSE S POTREBNIMI SEM DELIL SVOJ KRUH (prirejeno po 1 Krn, 29, 17 in Iz 58, 7). V medaljonu ob vznožju križa je upodobljen Korošec politik, kakor v prejšnjih prizorih v rimski togi v voditeljski pozi z nekoliko dvignjeno desnico in razvito listino v levici. Napis nad njim ga predstavi: POSTAVLJEN JE BIL ZA VODITELJA KER JE OSTAL ZVEST SVOJEMU LJUDSTVU (prirejeno po Iz 53, 4 in 1 Mkb 14, 35). Gre za izrecno potrditev zvestobe narodu in domovini, kar se je v levem medaljonu porazdelilo med oba politična voditelja.
Celotna zasnova grobne kompozicije, sestavljena iz svetle marmorne grobne plošče na podstavku in monumentalnega pozlačenega križa z reliefnimi medaljoni, je vrhunsko zasnovano delo, vendar vse do današnjega dne usodno razdeljeno med grobno ploščo na Navju (z improviziranim, od nekod vzetim angelom s trombo v zidu nad grobom) ter velikim križem v kapeli frančiškanske cerkve. Naključni opazovalec, ki se še ni srečal s kakšno Plečnikovo upodobitvijo ali fotografijo, bi v podobi evangelista v medaljonu v vrhu križa utegnil prepoznati Modrost in jo povezati s pokojnikom(a). Toda v Ljubljani, kjer je bila Plečnikova pojava v javnosti več kot prepoznavna, nihče, ne politični razred ne običajni ljudje, ne bi mogel na križ s Plečnikovo samozavestno samopredstavitvijo in napisom gledati nevtralno. Vsakomur bi bilo v hipu jasno, kje je Plečnik v zgodovinskem trenutku smrti dveh vodilnih politikov videl sebe: visoko nad Korošcem med Kristusovo glavo in sv. Duhom, prav v ostrem nasprotju s podobo skromnosti in umaknjenosti, ki jo je širil v javnosti.
Med drugim tudi tako, da se na Marijinem stebru na Šentjakobskem trgu na predvidenem gornjem polju kamnitega traku ni podpisal kot avtor. Spodaj se je podpisal, kot je bilo dogovorjeno, le kamnosek: ANTON VODNIK KAMNOSEK, na častnem mestu zgoraj pa je Plečnikov podpis umanjkal. Iz trenutnega skromnostnega nagiba? Arhitektov portret z napisom na Koroščevem križu povsem prevlada nad Koroščevimi (in Kulovčevimi) političnimi ter osebnimi vrlinami.
Naj sklenemo: zgodba o razvoju načrta za Koroščev in Kulovčev nagrobnik je izvrstno ponazorilo Plečnikove metode izdelovanja načrta od dobre zasnove mimo preobrata in izčiščenja do popolnega načrta in izvedbe. Žal to pot brez končne vzpostavitve načrtovane kompozicije v celoto. To je hkrati zgodba o Plečnikovem notranjem boju za pripoznanje njegove prave umestitve v zgodovino, od zasebnega polemičnega posmeha mogočnima do javnega izzivalnega poveličanja umetnikove modrosti in moči v nekem prelomnem času slovenske in svetovne zgodovine.
* Trije načrti, o katerih teče beseda, se hranijo v Plečnikovi zbirki Plečnikove hiše v Ljubljani – mapa Koroščev grob.
** Milena PIŠKUR in Sonja ŽITKO, Navje, Ljubljana (DZS), 1997, str. 77. Avtorici še navajata, da je kipar Janez Weiss Belač že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa do septembra istega leta. Izbrani izvajalci del so bili še Kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarsko podjetje Alojza Pirnata (sodeloval je tudi livar Franc Mostar) in kipar Božo Pengov (str. 78).
***Prav tam, str. 78.
**** Architectura perennis, besedilo dr. France STELE in dr. Anton TRSTENJAK, podobe arch. Jože PLEČNIK, Ljubljana (MOL) 1941, str. 195.
***** Andrej HRAUSKY, Janez KOŽELJ, Damjan PRELOVŠEK, Plečnikova Ljubljana; Vodnik po arhitekturi, Ljubljana (DESSA) 1966, str. 101.
****** PIŠKUR, ŽITKO, nav. delo, str. 78.
******* HRAUSKY, KOŽELJ, PRELOVŠEK, nav. delo.
