»Onesnaženost zraka z delci in ozonom je v Sloveniji eden izmed najpomembnejših javnozdravstvenih problemov na področju okolja in zdravja,« opozarja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat. Kronična izpostavljenost tovrstnemu onesnaženju po njenih beseda povzroča različne hude posledice za zdravje ljudi, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, rak pljuč in prezgodnja smrt.
In kakšne so konkretne številke: onesnaženost zraka z delci skrajša življenjsko dobo prebivalcev ob prometnih cestah za tri leta, prebivalcev v mestih za eno in pol do dve leti, v povprečju na ravni celotne države pa za dobro leto. Simona Uršič z NIJZ v zvezi z vplivom delcev na zdravje opozarja, da so umrli le »vrh ledene gore«, glede na izjemno razsežnost problema pa edino rešitev vidi v zmanjšanju onesnaževanja.
Devet od desetih jih diha onesnažen zrak
Kakovost zraka se v Sloveniji v splošnem postopno izboljšuje, vendar pa v evropskem merilu še vedno veljamo za eno izmed držav z najbolj onesnaženim zrakom. Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo na Arsu izpostavlja poročilo evropske okoljske agencije, ki Slovenijo z vidika onesnaženosti zraka z ozonom umešča na drugo mesto v Evropi. Po njegovih besedah smo na ravni EU visoko uvrščeni tudi na lestvici onesnaženosti zraka s škodljivimi delci, in sicer na petem mestu glede onesnaženosti z delci PM2,5 in na šestem mestu pri delcih PM10. Kakšen zrak dihajo prebivalci slovenskih mest? »Glede na priporočene vrednosti svetovne zdravstvene organizacije je kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva, ki živi v mestih, izpostavljenih previsokim koncentracijam delcev PM10,« ponazarja Pirnatova.
Vprašanje čezmerne ravni delcev PM10 je aktualno v hladni polovici leta, v poletnih mesecih pa so to večje koncentracije ozona. »Glede PM-delcev se zdi, da so nas šele postopki komisije zaradi kršitve direktive o kakovosti zunanjega zraka prisilili, da smo ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka pripravili in jih začeli izvajati v obliki odlokov o načrtih kakovosti zraka za območja preseganja,« priznava Uroš Vajgl z ministrstva za okolje in prostor, ki je prepričan, da je bil s tem vendarle storjen korak naprej. Za vsako izmed sedmih slovenskih območij, kjer onesnaženost zraka presega mejne vrednosti, so pripravili načrt kakovosti zraka, vendar pa sedem načrtov še vedno ne prinaša sedem območno specifičnih sklopov ukrepov, ki bi odgovarjali na dejavnike onesnaženosti v posameznem okolju. Prenova sprejetih načrtov kakovosti zraka je sicer napovedana do konca leta.
Ukrepi so utemeljeni na treh stebrih. Prvi ureja področje ogrevanja stavb, pri tem pa gre tako za zmanjševanje potrebe po toplotni energiji za ogrevanje kot za izrivanje oziroma zamenjavo zastarelih kurilnih naprav. Drugi del je namenjen prometu, kjer je po Vajglovih besedah predvidena promocija prehoda k trajnostni mobilnosti, tretji pa je namenjen ukrepom na področju gospodarstva.
