Zaposleni na ministrstvu za javno upravo (MJU) so pred dnevi dobili elektronsko pošto, v kateri jih Nina Langerholc Čebokli, vodja kabineta ministra Borisa Koprivnikarja, seznanja s pilotnim projektom analize velikih podatkov (big data). Njen dopis je zaposlene vznemiril, saj sproža vrsto vprašanj glede načina zbiranja podatkov, možnosti njihovih zlorab, nejasno pa je tudi, kaj naj bi bil sploh namen projekta.
Učinkovitost zaposlenih bodo, kot piše, dvigovali tako, da bodo s pomočjo ameriške multinacionalke EMC2 analizirali »kadrovske, finančne, telefonske podatke in podatke elektronske pošte ter javnih naročil«. Langerholc-Čeboklijeva v dopisu zaposlenim zagotavlja, da bi radi s projektom predvsem raziskali možnost uporabe velikih podatkov, nikakor pa ne želijo kršiti zasebnosti zaposlenih. Zato bodo vse osebne podatke anonimizirali.
Naši sogovorniki na MJU, ki ne želijo biti imenovani, se bojijo, da ne bo tako. Skrbi jih, da bodo kljub zagotovilom o dobrih namenih nadrejeni nadzorovali, kaj sporočajo in s kom komunicirajo. Prav tako jim ni jasno, po kakšnih merilih bodo vrednotili podatke o količini elektronske pošte in telefonskih klicev. »Zanima me, koliko telefonskih klicev na dan moram opraviti in koliko mejlov odposlati, da me bodo prepoznali kot učinkovitega,« nam je svojo dilemo zaupal eden od zaposlenih.
Generalna direktorja direktoratov za informatiko in za javni sektor na MJU, Jurij Bertok in Igor Kotnik, slednji je tudi vodja projekta, zagotavljata, da ni razlogov za zaskrbljenost. Vsebine komunikacij nikakor ne bodo pregledovali, prav tako ne bodo ugotavljali, koliko telefonskih klicev je opravil oziroma koliko elektronske pošte je poslal posamezni uslužbenec.
Ministrstvo: Razlogov za strah ni
»Zanimalo nas bo, kako posamezne organizacijske enote komunicirajo med sabo, koliko e-pisem gre na primer iz mojega direktorata do kabineta ministra in obratno. Število telefonskih klicev bi recimo lahko pokazalo, ali bi v tajništvu potrebovali več zaposlenih ali pa jih je tam preveč. Na podlagi podatkov o prihodih na delo bi morda lahko ocenili, da je delovni čas mogoče organizirati drugače, ali da bi zaposleni lahko delali od doma.«
Generalna direktorja direktoratov za informatiko in za javni sektor na MJU Jurij Bertok in Igor Kotnik poudarjata, da sicer še ni jasno, kaj natančno bodo zbirali in analizirali in kako bodo rezultate uporabili. Pri tem jim bo pomagalo eno vodilnih tehnoloških podjetij, ameriška multinacionalka EMC2, s katero so ob obisku premierja Mira Cerarja v ZDA decembra lani podpisali pismo o nameri. »Imamo dva cilja. Naučili naj bi nas, kako velike podatke sploh analizirati, saj gre za novo področje, rezultate pa bi radi tudi koristno uporabili za izboljšanje dela javnih uslužbencev. Podjetje EMC2 prodaja računalniške diske, vendar pa premore tudi ekspertno znanje na področju analitike velikih podatkov.« Po Bertokovih zagotovilih Američani slovenski vladi svoje pomoči v skladu z dogovorom ne bodo zaračunali, seveda pa imajo pri tem svoj interes: večja uporaba analitike velikih podatkov vodi v večjo prodajo strojne opreme. V prvi fazi bo pilotni projekt omejen na zaposlene na MJU, kasneje pa bi se lahko razširil na celotno državno upravo.
Prelesnikova: Nikar ne hitite
Na ministrstvu za javno upravo zagotavljajo, da bodo vse podatke, ki bodo uporabljeni v pilotnem projektu, s preizkušenimi tehnikami v celoti naredili anonimne. Kljub temu bodo ameriškega partnerja zavezali še z dodatnim sporazumom, po katerem bo moral vse podatke, ki jih bo imel na voljo, varovati kot zaupne tudi po izteku sporazuma. »Zavedamo se morebitnih tveganj, ki jih prinaša obdelava osebnih podatkov posameznikov, zato smo že v pripravljalni fazi k sodelovanju povabili predstavnika informacijskega pooblaščenca,« so še navedli na MJU. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nam je povedala, da so vabilo na delovni sestanek res dobili. Zanimivo naključje pa je, da so ga prejeli na isti dan, kot smo vprašanja o pilotnem projektu na ministrstvo naslovili mi. Oba generalna direktorja na MJU vztrajata, da so vabilo načrtovali že nekaj dni prej.
Mojca Prelesnik ministrstvo poziva k previdnosti. Opozarja, da bi morali natančneje opredeliti namen projekta. Prav tako bi morali jasneje določiti, katere podatke bodo obdelali, v kolikšnem obsegu (sintagma »podatki o klicih« je na primer preširoka), kako jih bodo naredili anonimne in kakšne rezultate pravzaprav predvidevajo. Ugotavlja tudi, da bo nekatere podatke težko ohraniti anonimne brez posledic za njihovo uporabnost. »Zelo verjetno bo tako šlo še vedno za (pogodbeno) obdelavo osebnih podatkov,« meni Prelesnikova. In dodaja: »Če bi šlo za podatke, ki bi jih naredili popolnoma anonimne, bi jih lahko tudi javno objavili. Tu pa se postavlja vprašanje, ali ni smiselno anonimizirane podatke šteti kot odprte podatke in jih ponuditi javnosti, ne pa le enemu, tujemu ponudniku. Zavedati se moramo, da se takšni ponudniki na podatkih tudi učijo in s tem izboljšujejo svoje storitve, znanje in produkte, zato je nemogoče izključiti, da bi podatke uporabili tudi za lastne namene.«
Informacijska pooblaščenka še poudarja, da je projekt MJU kompleksen, zato ni priporočljivo hiteti. Ministrstvo bi torej moralo pravočasno prepoznati vsa tveganja in se primerno odzvati.
