Na republiški direkciji za infrastrukturo so za dokončanje druge faze modernizacije kočevske železniške proge kot najugodnejšega ponudnika izbrali idrijsko podjetje Kolektor Koling. Izbrano podjetje bo obnovitvena dela opravilo za slabih petnajst milijonov evrov.
Vključena obnova postaje Kočevje
Ob obnovi nekaj več kot dvanajst kilometrov dolgega odseka železniške proge bodo morali delavci v sklopu druge faze obnoviti še kočevsko postajo in urediti postajališče Stara cerkev, prav tako sta v drugo fazo projekta vključeni gradnja peronov z zunajnivojskim dostopom na postaji Dobrepolje in ureditev nakladalnih klančin v Dobrepolju, Ribnici in Kočevju. Z izbranim podjetjem naj bi pogodbo podpisali še ta mesec, nato bo sledila uvedba v delo, so zagotovili na direkciji. Prvi vlaki bi tako lahko po posodobljeni železniški progi zapeljali predvidoma leta 2018.
Začetki obnove skoraj petdeset kilometrov dolge kočevske proge sicer segajo že v leto 2008, a tedanja pričakovanja, da bodo vlaki Kočevje s prestolnico spet povezali vsaj do praznovanja 120-letnice prvega odprtja proge leta 2013, kot je bilo takrat predvideno tudi v nacionalnem načrtu za obnovo železniške proge Grosuplje–Kočevje, se predvsem zaradi pomanjkanja denarja niso uresničila. Do leta 2011 je namreč država obnovila le traso do Ortneka, leta 2013 pa so v okviru nezaključene druge faze progo potegnili še do Ribnice. Da so vzdolž celotne trase proge že uredili veliko povezovalnih cest, hkrati ukinili 31 nivojskih prehodov, medtem ko so pet nivojskih prehodov na novo zavarovali z zapornicami, so na direkciji o napredovanju projekta poročali konec lanskega leta.
V Ljubljani v 72 minutah
Ko bodo delavci končali drugo fazo projekta, bo potnike do vkrcanja na kočevski potniški vlak do Ljubljane ločila še tretja faza. Ta obsega zamenjavo in posodobitev signalnovarnih in telekomunikacijskih naprav na celotnem odseku, s čimer bo, kot zatrjujejo na direkciji, omogočena uvedba rednega potniškega prometa do Kočevja. Po zdajšnjih napovedih direkcije bi vlaki po modernizirani progi tako lahko zapeljali predvidoma leta 2018, kar je deset let po začetku obnove slabih petdeset kilometrov dolge proge, ki so jo pred nekaj več kot 120 leti s krampi, lopatami in vprežno živino kljub hudi zimi zgradili v pičlem letu in pol. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je nato potniški promet na progi zaradi obnove regionalne ceste naglo upadel, leta 1970 pa je bil dokončno ukinjen.
Da posodobljene proge ne čaka podobna usoda kot pred desetletji ukinjene povezave, je ob tem prepričan župan kočevske občine Vladimir Prebilič, ki verjame v potencial železnice. »Izračunali smo, da bodo naši podjetniki s tem, ko bodo tovor prestavili s ceste na železnico, privarčevali okrog 20 odstotkov pri stroških transporta. Bistveno lažje in udobneje bo v Ljubljano potovalo tudi okrog 3200 dnevnih migrantov.« Po sedanjih ocenah bo vlak iz Kočevja do glavne železniške postaje v Ljubljani potreboval vsega 72 minut, kar je zelo atraktivno v primerjavi s 66 minutami, kolikor naj bi v povprečju trajala vožnja z avtomobilom od ljubljanske železniške postaje do središča Kočevja. »Konec koncev pa se bo tudi za tiste, ki bodo vztrajali na cesti, sprostil prometni zamašek na Škofljici,« je konec lanskega leta prednosti našteval Prebilič in ob tem poudaril še, da bo z vzpostavitvijo železniške povezave večja varnost tudi na regionalni cesti do prestolnice, ki je terjala že kar nekaj življenj.