Raziskave pravijo, da je kar tretjina Evropejcev premalo aktivnih in kar pol milijona smrti bi lahko preprečili, če bi se ljudje več gibali. Tudi raziskave v Ljubljani govorijo, da bi na leto lahko umrlo 60 ljudi manj, če ne bi presegali mejnih vrednosti čistoče zraka. Samo po ljubljanskem cestnem obroču pelje dnevno 65.000 tovornjakov in 45.000 osebnih vozil z dnevnimi migranti. Ljubljana pa ima še to nesrečo, tako opozarja okoljevarstvenica dr. Lučka Kajfež Bogataj, da je zelo nesrečno umeščena v pokrajino. Četudi ne bi bilo prometa, se zrak v kotlini zelo počasi izmenjava. Včasih so bivanje v Ljubljani celo odsvetovali in tudi zdaj se na leto celo dva meseca zaradi emisij v zraku odsvetuje gibanje na prostem. Poleg prometa so za emisije kriva tudi individualna kurišča, nepokrita gradbišča.
Še nikoli nismo toliko sedeli
Na kakovost življenja meščanov vpliva kakovost zraka, še bolj pa način življenja. Dejstvo je, da sedeči način življenja vodi k srčno-žilnim in drugim boleznim sodobnega časa. Zato so vsakršne spremembe mogoče le z drugačnim odnosom najprej do sebe in posledično tudi do okolja.
V Veliki Britaniji in na Irskem ugotavljajo, da 17-letniki sedijo, ležijo in spijo več kot 19 ur dnevno, v ZDA pa odrasli sedijo skoraj 10 ur na dan. Slovenci nismo nič boljši, presedimo ravno toliko časa kot Američani. »Prvič v zgodovini človeštva se dogaja, da toliko sedimo!« ugotavlja antropolog dr. Dan Podjed, ki stoji za aplikacijo 1, 2, 3... Ljubljana in promocijo alternativnih oblik gibanja po izbranih evropskih mestih. V Sloveniji se je v zadnjih 30 letih podvojilo število predebelih otrok in mladostnikov, pretežkih je tudi 70 odstotkov odraslih moških in polovica Slovenk.
Že 16 odstotkov ljudi kolesari
Na drugi strani so nekateri podatki tudi spodbudni. Bojan Žižek iz Slovenske kolesarske zveze pravi, da kolesari že okrog 16 odstotkov Ljubljančanov, na ravni države sicer le devet odstotkov, vendar postaja kolesarjenje zelo popularno. »Kolesarjenje je postalo socialni dogodek, k popularizaciji pa je veliko pripomogla politika mestne občine z uvedbo pešcon, umirjanjem prometa in preureditvijo določenih cest,« meni.
Nekatere pomanjkljivosti bo sicer še treba odpraviti, denimo izboljšati kolesarsko infrastrukturo. Ker infrastrukturne projekte v prihodnje EU ne bo več podpirala, mora mesto in država prepoznati določene naložbe kot koristne in jih tudi zagotoviti. Tudi kolesarski meki Amsterdam in Köbenhavn sta potrebovali več desetletij, da so popularizirali kolesarjenje. Da je to mogoče, v zadnjem času dokazujejo v Budimpešti, kjer imajo že čez 100.000 kolesarjev z županom na čelu in so s tem postali največja kritična masa kolesarjev na svetu.
Bolje na kolo kot v avto
Ni pa vsako gibanje samo po sebi zdravo, opozarja mag. Andrea Backovič Juričan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Bolj intenzivno smo telesno aktivni, več onesnaženega zraka vdihavamo. Problematičen je tudi zrak v zatohlih in klimatiziranih telovadnicah, fitnes centrih,« je prepričana. Toda če se želimo gibati, bomo našli alternative, še meni.
Navkljub onesnaženemu zraku pa je denimo kolesarjenje vseeno priporočljivo, pravijo tuje raziskave, saj učinki aktivnosti izničijo učinke slabega zraka. Pravijo celo, da je bolje kolesariti ob cesti, kot se po cesti peljati v osebnem avtomobilu z vklopljeno klimatsko napravo.
Na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) kolesarjev ne doživljajo kot svoje konkurence, trdi Jošt Šmajdek iz LPP, raje tudi sami razmišljajo, kako prispevati k čistejšemu okolju v mestu. Danes že več kot polovico mestnih avtobusov v Ljubljani poganja plin metan. Ta sicer ni optimalna rešitev, zato se bodo v prihodnje usmerjali predvsem v nabavo električnih vozil.
»Vsak korak vpliva na to, kako bo naše mesto sčasoma videti,« še dodaja antropolog Podjed. »Avtomobil že nekaj časa ni več fetiš, je tehnološka anomalija 20. stoletja. Mladi imajo danes druge prioritete od osebnega vozila, kar je dobra napoved za našo prihodnost.«
