»Ker sem imela samo vročino, sprva nisem hotela k zdravniku. Ko pa me je tašča le odpeljala do zdravnika, so me tam takoj napotili h ginekologu, ta k pulmologu, potem pa se skoraj ničesar več ne spomnim,« je z igrivo razpoloženo sedemmesečno Viktorijo v naročju in solzami hvaležnosti v očeh pripovedovala mlada mamica Katja Partlič.

Ekipa Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana je namreč njej in njeni hčerki pred meseci skoraj čudežno rešila življenje. V svetu je znan samo še eden podoben primer poroda.

Mladi mamici so v 23. tednu nosečnosti zaradi zelo močne gripe povsem odpovedala pljuča. V večtedenski agoniji boja za življenje je v zunajtelesnem krvnem obtoku in pod vplivom močnih zdravil, kot pravi, celo »pozabila«, da je bila noseča. »Ko sem se zbudila, me je partner objel in mi vsej zmedeni povedal, da imava zdaj že dva tedna dve hčerki. Takrat sem tudi prvič videla svojo drugo hčer Viktorijo,« je povedala mamica Katja. Vodja enote intenzivne nege in terapije novorojenčkov Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar pa je dodala, da ni skrivnost, da so z njo solze sreče delili tudi zdravniki in sestre, ki so prisostvovali ganljivemu snidenju.

Ime Viktorija se deklici več kot poda

Ob zgodbi mlade nosečnice, ki je zbolela za hudo obliko gripe, zaradi katere so ji povsem odpovedala pljuča, ni mogoče ostati ravnodušen niti sedem mesecev kasneje. Ko so jih obvestili, da so mladi nosečnici odpovedala pljuča, se je uspelo ekipi Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana v pičli uri odpraviti s helikopterjem v mariborski UKC, kjer so mamici začeli s pomočjo naprave ECMO takoj vstavljati zunajtelesni krvni obtok. »Vedeli smo, da nimamo časa, da moramo na pot takoj ali nikoli. Dva zdravnika sta podaljšala svoj delovni čas, sestro smo poklicali nazaj...« se spominja namestnica predstojnika oddelka za intenzivno interno medicino doc. dr. Vojka Gorjup in doda, da je bil velik izziv že vstavljanje debelih kanel v vrat bolnice.

A jim je uspelo in so dve uri kasneje že lahko bolnico prepeljali na ljubljanski oddelek, kjer je na zunajtelesnem krvnem obtoku ob pomoči porodničarjev dva tedna kasneje rodila nedonošeno punčko. V bolnišnici so se zelo trudili, da bi porod čim bolj odložili. »Z vsakim dnem se poveča možnost za normalno rast in razvoj otroka,« je jasen vodja enote za intenzivno nego nosečnic in porodnic oddelka za perinatologijo doc. dr. Miha Lučovnik. Kot je poudaril, ji je na oddelku za intenzivno interno medicino uspelo nosečnost podaljšati s 23. na 26. teden. Borki za življenje, ki se je rodila štiri mesece prekmalu, pa so kar zdravniki dali ime Viktorija. To se deklici, ki se je rodila z 820 grami, zaradi česar danes še potrebuje kisik, izjemno poda. Pri treh letih bo v celoti dohitela vrstnike, napoveduje Kornhauser-Cerarjeva in poudari, da jih bo deklica vedno opominjala, kaj vse zmoremo, če stopimo skupaj.

Metodo s priključitvijo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi s pomočjo naprave ECMO so na ljubljanski Interni kliniki začeli uvajati pred sedmimi leti. Letos so tako zdravili že 22 bolnikov, je povedal prof. dr. Marko Noč, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike, in izpostavil željo, da bi čim prej dobili še eno prenosljivo napravo ECMO. Zdaj imajo eno samo, ki se lahko tudi pokvari. »S tem postopkom smo rešili že 121 bolnikov, ki bi sicer zanesljivo v zelo kratkem času umrli, tako v primerih odpovedi pljuč kot odpovedi srca,« je dejal Noč. Med rešenimi bolniki so 58 bolnikom odpovedala pljuča, vsi so bili stari od 40 do 50 let, 46 bolnikom je odpovedalo srce, 17 pa jih je doživelo nenaden zastoj srca in oživljanje ni bilo uspešno.

»Bolniki, pri katerih je prišlo do zastoja srca, imajo še vedno slabo možnost za preživetje. Z metodo ECMO bolnike, pri katerih traja oživljanje več kot 10 minut, priključimo na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovimo preskrbo organov s krvjo in kisikom,« je razložila Gorjupova.

»Da bi se lahko primerjali s svetovnim vrhom, bi si želeli še za deset odstotkov boljše rezultate,« pa ne skriva Marko Noč in doda, da jim to zelo otežujeta tudi pomanjkanje sob za izolacijo bolnikov in dostopnost do rentgena. Kot prednost pa je poudaril uigranost ekipe in dobro sodelovanje med zdravniki in sestrami.