»Vsak dan se moram gibati vsaj pol ure, da se dobro počutim,« razloži bolnik s srčnim popuščanjem Vincenc Boc, ki je doživel prvi infarkt pri 34 letih. »Bil sem strasten kadilec, čeprav zdaj po skoraj štirih desetletjih, več operacijah in dvakratni transplantaciji matičnih celic ne razumem več, kako sem lahko sploh kdaj počel kaj tako nepotrebnega,« priznava Boc, ki je kajenje opustil čez noč. Kot še pravi, se danes dobro počuti in lahko brez postanka prehodi do štiri kilometre oziroma pol ure kolesari. Se pa vztrajno izogiba sladki, mastni in preslani hrani ter alkoholu.
To je tudi najboljši recept za ohranjanje zdravega in močnega srca, so prepričani v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, kjer septembra pred svetovnim dnevom srca že leta pripravljajo različne preventivne aktivnosti. Letos so jih povezali s preprostim geslom Dajmo življenju moč. Osrednja prireditev bo jutri na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bodo med drugim predstavili hodeči nogomet, ki ga lahko igrajo tudi ljudje s srčnim popuščanjem.
Težko dihanje, utrujenost...
»Srčno popuščanje je posledica različnih bolezni srca, zelo pogosto bolezni srčnih žil, nezdravljenega krvnega tlaka, različnih infektov, bolezni zaklopk, v približno desetih odstotkih pa dednih dejavnikov,« našteva prof. dr. Bojan Vrtovec in doda, da ti dejavniki oslabijo krčenje srčne mišice ter poslabšajo prekrvavitev vseh organov. Zato je tudi zdravljenje usmerjeno v zdravljenje vseh organov. Predvsem pa je treba dejavnike tveganja obvladati v začetnih fazah bolezni, ko je izid zdravljenja veliko boljši. Zgodnji znaki srčnega popuščanja so težko dihanje, otekanje, dušenje v nočnem času in predvsem zmanjšana telesna zmogljivost, nadaljuje Vrtovec in pojasni, da bolezen diagnosticirajo z ultrazvokom srca. Za zdravljenje je nujna sprememba življenjskega sloga, ki ji dodajo zdravila. V bolj razvitih fazah bolezen zdravijo še s srčnimi spodbujevalniki, mehanskimi podpornimi sistemi, presaditvijo matičnih celic in pri najbolj bolnih s transplantacijo srca.
Živeti po pameti
Da ne bi prišlo do srčnega popuščanja, primarij Matija Cevc svetuje, da za srce poskrbimo pravočasno. »Za to je dovolj, da živimo po pameti,« razloži Cevc in doda, da zdrav način življenja vključuje veliko gibanja, uravnoteženo prehrano in odpoved razvadam, zlasti kajenju. Gibanje naj bo zmerno in naj ne preseže stopnje, ko se lahko še pogovarjamo. Ekstremne aktivnosti niso zdrave, najboljša je zmerna hoja v naravi, kjer ni onesnaženja. Zdravi prehranski vzorci ne vključujejo več diet in odrekanj, priporočajo uravnoteženo prehrano in svetujejo, kdaj, kaj in kako je treba užiti. Dobro je izbirati bolj zdrava živila z veliko vlakninami in denimo perutnino brez kože. Izogibati se je treba le enostavnim sladkorjem in transmaščobnim kislinam.
Tretji negativni dejavnik, kajenje, je žal pri nas znova v porastu, zlasti med mladimi dekleti. Kadi približno četrtina odraslega prebivalstva. Zato prim. Cevca skrbijo v medijih objavljeni namigi, da naj bi finančno ministrstvo blokiralo sprejem novele kadilskega zakona, ki bi omejila denimo kajenje v avtomobilih in omejila dostopnost cigaret mladim, zaradi lobističnih postopkov tobačne industrije. »Kar rahlo zgroženi smo, ker tega ni še nihče demantiral,« obžaluje Cevc in dodaja, da bi morali v zakon vključiti tudi, da je kajenje v prostorih, kjer so otroci, neke vrste nasilja nad otroki, saj ogroža njihovo zdravje.
Naš cilj je, da bi podaljšali življenjsko dobo in zdrava leta življenja, skrajšali pa tisti del, ko za nas skrbijo kardiologi, še pravijo v društvu in dodajajo, da znaša naša povprečna življenjska doba že 80 let, žal pa kar deset let za nas skrbijo kardiologi. Do leta 2025 bi radi zmanjšali prezgodnjo umrljivost za četrtino, poudarjajo v društvu, a dodajajo, da ljudje še vedno umirajo prezgodaj, predvsem zaradi nezdravega načina življenja.