Rast tečaja Gorenja in Petrola je, vsaj za slovenske razmere, pospremil tudi visok promet. Če pogledamo nekoliko daljše obdobje, vidimo, da so omenjene delnice še višje rasti dosegle na letni ravni. Medtem ko je osrednji borzni indeks SBI TOP pridobil »le« dobrih 6,5 odstotka vrednosti, so se delnice Intereurope podražile za 135, Gorenja za 82 in Petrola za 20 odstotkov.

In kaj poganja tečaje vseh treh borznih podjetij? Pri opisu vzrokov se bom osredotočil le na delnice Petrola in Gorenja, ki imata zadovoljivo likvidnost. Delnice Petrola so se začele počasi dražiti po objavi strateškega poslovnega načrta do leta 2020, prodaji 50-odstotnega deleža GEN-I ter pridobitvi večinskega deleža v Geoplinu. Svoje je z dobrim poslovanjem v prvi polovici letošnjega leta dodala tudi družba. Nejasnosti v zvezi z lastniško strukturo in odprto vprašanje o prostem oblikovanju cen tekočih goriv so samo še dodatno povečali zanimanje za delnico Petrola. NLB je v sredini septembra objavila oglas za prodajo 1,5 odstotka Petrolovih delnic, pričakovati pa je veliko zanimanje vlagateljev. In koliko lahko delnica Petrola še pridobi? Letošnji 5,2 milijarde dolarjev vreden prevzem primerljivega ameriškega podjetja CST Brands Inc nakazuje, da je še vedno možnost za občutno rast. Relativno vrednotenje Petrola je ugodno, diskontirana vrednost prihodnjih denarnih tokov do leta 2020 pa prav tako kaže, da je še kar nekaj možnosti za rast. Zaradi dobrega letošnjega poslovanja je tudi v prihodnjem letu pričakovati visoko dividendno donosnost.

V začetku prihodnjega meseca pričakujemo vlagatelji tudi odločitev Panasonica, ki trenutno izvaja skrbni pregled Gorenja. Poslovanje velenjske skupine se je v zadnjih kvartalih pomembno izboljšalo, saj pretekli prevzemi in reorganizacija skupine končno kažejo prve pozitivne učinke. Tudi Gorenje je po relativnem vrednotenju ugodno vrednoteno in uporaba strateškega načrta do leta 2020 kaže, da bi lahko Panasonic v primeru prevzema za delnico ponudil višjo ceno od trenutne. Upoštevanje multiplikatorjev ob Whirlpoolovem prevzemu italijanske Indesit ter strateški načrti Gorenja prav tako potrjujeta tezo, da bi morala prevzemna cena presegati trenutno borzno.

Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kaj investitorjem ob tako nizkih obrestnih merah za bančne depozite še preprečuje vlaganje na Ljubljansko borzo.