Matjaž Brilj, Višja strokovna šola, 2. letnik
Izobražujem se na področju informatike. Navdušen sem nad dovzetnostjo preostalih kolegov, ki študirajo skupaj z mano. Na srednji šoli se sicer pogovarjaš o stroki, tukaj pa se resnično srečuješ z ljudmi, ki jih to zanima. Tudi profesorji znajo odgovarjati na vsa naša vprašanja, ki jih zastavljamo. Pametni ljudje so, vedo, kaj govorijo. Upam, da bom tudi po končanem šolanju dobil delo v informatiki in da si bom medtem lahko nabral še dodatne kompetence. Resnično pa upam, da bom lahko ostal v Sloveniji in mi ne bo treba dela iskati v tujini. Če nekoga informatika zanima, naj se kar vpiše v ta program ali v program mehatronike. To sta poklica prihodnosti.
Tilen Tinta in Jan Bavdaž, Strojna, prometna in lesarska šola, 4. letnik
Oba dijaka programa mehatronike je na to šolo zvabilo zanimanje za več področij, ki jih mehatronika združuje pod eno streho. Tilen je po štirih letih zadovoljen, opaža pa, da bi bilo mogoče bolje, če bi se odločil samo za eno smer. Sedaj obvlada več področij, nobenega pa ne poglobljeno. Sedaj v četrtem letniku se zato ozira po eni stroki, najverjetneje bo svoje izobraževanje nadaljeval v računalništvu. Jana je za to smer navdušil oče, najbolj pa mu je všeč predmet programiranja, pri katerem na računalniku zložijo stroj in snujejo njegovo delo. Pravi, da so učitelji usposobljeni in jih naučijo tudi kaj več kot le osnove. S sošolci so se že pogovarjali, da bi se podali v poslovne vode. Mika jih, da bi ustanovili podjetje in se ukvarjali z izdelavo spletnih strani ter servisiranjem računalniške opreme.
Sara Ušaj in Maja Lutman, Gimnazija in zdravstvena šola, 3. letnik
Sara je že pred vpisom na to šolo vedela, da hoče delati v zdravstvu kot fizioterapevtka. Dodatno spodbudo je dobila od mame, ki dela v tem poklicu. »Letos smo začeli prakso v bolnišnici, to je nekaj povsem novega in tukaj se resnično veliko več naučiš. Vsekakor je drugače, ali se učiš na lutki ali pa imaš pred seboj človeka,« pravi. Šolo bi priporočila vsem, ki jih veseli delo z ljudmi in so tudi prepričani, da bodo takšno delo zmogli opravljati. Po končanem šolanju si želi odpreti svoje podjetje, odkrito pa pove, da bi rada po znanje odšla tudi v tujino. »V drugih državah imajo to področje bolj razvito, rada bi videla, kako to počnejo drugje,« pravi. Tudi Maja je vedela, da si želi delati z ljudmi. »Zdravstvena šola je dobra odskočna deska za naprej. Posebno mi je všeč predmet zdravstvena nega, pri katerem takoj vidiš, ali si za to delo ali ne,« pripoveduje.
Lea Markovič in Maja Jazbec, Srednja ekonomska in trgovska šola, 4. letnik
Lea je naprej obiskovala gimnazijo, ko je ugotovila, da to ni tisto, kar bi si želela, pa se je prepisala na ekonomsko šolo. »Nisem si mislila, da mi bo tam postalo tako všeč. Profesorji so zelo odprti, pripravljeni so pomagati, učijo nas na podlagi primerov iz resničnega sveta. Najbolj mi je bilo všeč lani pri predmetu trženje. Imeli smo učno skupino, ustanovili smo podjetje in opravljali vse potrebne posle, le s pravim denarjem nismo poslovali,« pripoveduje dijakinja, ki se v prihodnosti vidi v turizmu. Tudi možnosti zaposlitve so tam večje kakor v čisti ekonomiji, je prepričana. Za Majo je bilo pri izbiri šole pomembno, da bo po štirih letih šolanja imela poklic. »Sedaj že vem, da bom šla naprej, saj me ekonomija zelo zanima,« pravi. Ob resda veliko teorije omeni predvsem praktične predmete, med njimi ekonomsko angleščino, ki ji je prišla zelo prav med opravljanjem prakse na Malti.
Aljaž Jug, Strojna, prometna in lesarska šola, 3. letnik
Učim se za mizarja. Že v osnovni šoli sem pri tehničnem pouku veliko ustvarjal in imel ogromno idej. V devetem razredu so mi sicer vsi govorili, da v lesarstvu ni prihodnosti, a sem se vseeno odločil za ta poklic. Mogoče se to nekoč spremeni in nekdo mora vztrajati pri tem. Nekaj osnovnošolskih idej sem tudi že razvil, najbolj sem vesel praktičnega dela pouka. Trenutno razvijam zaključni izdelek, najverjetneje bo to leseni džakuzi z nadstreškom. Mogoče mi uspe to idejo tudi poslovno unovčiti. Še prej si želim nadaljevati šolanje v nadaljevalnem dveletnem programu, potem pa za inženirja v Ljubljani. Pravijo, da je v Ameriki veliko povpraševanja po lesenih montažnih hišah. Mogoče bi pa šel pogledat čez lužo.
Anamarija Mozetič in Adis Mahmič, Strojna, prometna in lesarska šola, 3. letnik
Anamarija je eno redkih deklet v programu logističnega tehnika. »Do zadnjega nisem vedela, kam naj se vpišem. Šolo sta mi priporočili soseda in sestrična. Poklic je iskan, povsod lahko delaš. Že v prvem letniku sem vedela, da sem se prav odločila. Smo majhna skupina in dobro se razumemo. Strokovni predmeti so mi zelo všeč. Šolo bi priporočila zato, ker ima nekdo, ki je priden in se uči, odprtih veliko možnosti za delo ali študij naprej,« pravi. Adis je izbiral med zdravstveno, logistično in administrativno smerjo. »Zdravstvena se mi je zdela pretežka, administrativna prelahka in sem se odločil za srednjo pot. Sedaj sem zadovoljen, razredničarka je zelo dobra, potruditi se moram še ti dve leti, za naprej pa razmišljam o fakulteti v Portorožu.«
Martin Bovcon in Blaž Jug, Strojna, prometna in lesarska šola, 3. letnik
Martin in Blaž sta dijaka strojništva. Martina je to vedno zanimalo, dodatna spodbuda za dokončno odločitev je bil tudi podatek, da so strojniki na trgu dela zelo iskani. V šoli bi si sicer želel veliko več prakse. V prihodnje se vidi na področju strojništva, mogoče celo fizike. Tudi Blaža so doma v očetovi lesarski delavnici vedno zanimali stroji. Ko se je vpisal na strojno šolo, je pričakoval veliko prakse in nekaj manj teorije. Sedaj spoznava, da je obrnjeno. »Želel bi si več prakse, najbolj pa uživam pri strokovnih predmetih na področju strojništva. Možnosti za zaposlitve so dobre, veliko del je, ki jih lahko počneš kot strojnik,« pravi. Nekoliko manj pa je prepričan, da bo svojo prihodnost nadaljeval na strojni fakulteti. »Znanec pravi, da je težko, zato se bolj spogledujem s študijem na področju gozdarstva,« pravi.
Žan Umek in Jaka Šuc, Strojna, prometna in lesarska šola, 3. letnik
Žan in Jaka sta dijaka v programu avtoserviser. Jako so vedno zanimali vijaki, avti in motorji. Želi si, da bi imeli v šoli več praktičnega pouka. Največ znanja je namreč dobil, ko je bil na praksi. Želi si končati še dveletni nadaljevalni program, potem pa si pušča odprto pot. Tudi Žan se je največ naučil na praktičnem usposabljanju. »Veliko bolje razumeš stvari iz knjige, če so pokazane tudi v praksi,« pravi, zato bi si je želel še več. In komu bi šolo priporočil? »Vsakemu, ki si tega želi,« pravi, opozarja pa, da to ni ena izmed lažjih šol, zato jo odsvetuje tistim, ki mislijo, da jo bodo opravili brez učenja.
