Zdravniška zbornica Slovenije poziva k takojšnjemu dvigu prispevne stopnje pri zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi zagotovili denar za dodatna zdravljenja bolnikov. To bi morala prek svojih predstavnikov v organih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlagati vlada, ugotavljajo, zadnjo besedo pa ima pri tovrstnih spremembah državni zbor.
Urgentni ukrepi še pred reformo
V deklaraciji za izhod zdravstva iz krize, ki jo bodo oblastem in širši javnosti podrobneje predstavili danes, so se zavzeli, da bi takoj začeli ukrepe za povečanje dostopnosti do diagnostike in zdravljenja. Slaba dostopnost danes povečuje potrebo po samoplačništvu pri tistih storitvah, za katere ljudje sicer že plačujejo z obveznim zavarovanjem, so spomnili. To vodi v »privatizacijo najslabše vrste«, ugotavljajo v deklaraciji, bolniki pa se čutijo ogoljufane.
Po avgustovskih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 40.000 bolnikov tudi uradno čaka predolgo. V nekaterih primerih, kot so rakava obolenja, zdravstvena blagajna sicer že plača vsa zdravljenja, a se čakalne dobe pojavljajo kljub temu. V zbornici predlagajo, da bi povečali odgovornost in pooblastila vodstev bolnišnic, okrepili nadzor, zdravnike pa izvzeli iz sedanjega sistema javnih uslužbencev. »Čakanje, ki je daljše od razumnega, povzroča škodo pri zdravju ljudi. Takoj je treba ukrepati,« je dejal predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina. Deklaracija je po njegovi besedah apel k razumu, pogovoru in hitremu ukrepanju.
Vzporedno z »nujnimi« ukrepi pa so se na zbornici zavzeli še za srednjeročne, kjer so sedanji predlogi zdravniških organizacij drugačni od vladnih napovedi. V nasprotju z ohranjanjem univerzalne košarice pravic, ki ga obljublja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bi jo razdelili na pomembnejša in manj pomembna zdravljenja. »Predlagamo, da bi v prvi vrsti zavarovali kompleksno medicino, ki pomaga najbolj bolnim, urgenco, preventivo in javno zdravje. Na koncu bo o košaricah seveda odločal državni zbor,« je pojasnil Možina.
K ukrepanju pri čakalnih dobah v zdravstvu so Kolar-Celarčevo včeraj pozvali tudi v organizacijah, ki združujejo slovenske bolnike z rakom. Po njihovem bi bilo treba točno opredeliti strokovno sprejemljive čakalne dobe za diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo onkoloških bolnikov.
Tri leta od zadnjih ukrepov s takojšnjim učinkom
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj se s predstavniki zdravniške zbornice strinja, da so ob čakanju na reformo potrebni tudi ukrepi s takojšnjim učinkom. A po njegovem bi bila od dviganja prispevne stopnje v tem trenutku boljša injekcija iz državnega proračuna, ki bi jo usmerili v zdravstvo. Druga možnost je prenos nekaterih obveznosti zdravstvene blagajne, kot je financiranje zdravniških specializacij, v državni proračun. O prispevnih stopnjah se je res treba pogovarjati, meni Sušelj, a gre v tem primeru po njegovem za zahtevnejše in bolj dolgoročne rešitve.
Nujne ukrepe, ki zdravstvu takoj prinesejo svež denar, je sicer nazadnje uveljavila vlada Alenke Bratušek v ministrskem mandatu Tomaža Gantarja. Leta 2013 so med drugim dvignili minimalne prispevke, ki jih plačujejo samostojni podjetniki, ukrepi in s tem njihov učinek pa so bili ob trenjih znotraj takratne koalicije na koncu precej okleščeni.
