Osma izvedba Festivala pohodništva, ki ga med 16. septembrom in 2. oktobrom pripravljajo v Posočju, ponuja 28 različnih pohodov, 12 pohodniških vikend paketov, združuje šport, kulinariko in zgodovino ter ob vsem promovira varno hojo v hribe. Pod vodstvom izkušenih vodnikov se bo mogoče v prihodnjih dveh tednih odpraviti v hribe. Trije organizatorji (Lokalni turistični organizaciji Sotočje in Bovec ter Triglavski narodni park) so izbrali poti, ki bodo primerne tako za družine kot za zahtevnejše ljubitelje gora.
Z vodniki bolj varno in zanimivo
Kar nekaj pohodov v okviru Festivala pohodništva je namenjenih odkrivanju naše zgodovine. Vodili bodo mimo nemške kostnice in muzeja na prostem na Mengorah. Nad Baško grapo boste lahko hodili po poteh rapalske meje, nad Logom pod Mangartom pa odkrivali poti graditeljev mangartske ceste. Nekaj posebnega bosta nočni pohod na Matajur v soju bakel ter pohod po tematski poti Na svoji zemlji, kjer je bil posnet prvi slovenski celovečerni zvočni film.
Posebno pozornost organizatorji namenjajo varni hoji. Nanjo bodo opozarjali tako v spremljevalnem programu z vrsto predavanj in strokovnih srečanj kot tudi vodniki na vsakem pohodu. »Skozi festival želimo poudariti tudi pomen vodnikov. Zgodi se, da nekateri še vedno prelahko jemljejo odhod na zahtevne ture v visokogorje. V razmislek ponujamo, ali ne bi bilo po vzoru tujine tudi pri nas za nekatere ture priporočeno s seboj vzeti vodnika. Poudariti želimo, da z vodnikom na poti spoznaš in vidiš več stvari, kot bi jih lahko sam. In to, da je ta poklic pri nas premalo cenjen. Dogaja se, da naši vodniki več vodijo po francoskih Alpah kakor doma,« našteva soorganizatorica festivala Tatjana Humar iz Lokalne turistične organizacije Sotočje.
Velik potencial, več problemov
Humarjeva je prepričana, da ima Posočje v pohodništvu velik potencial, le pametno bi ga bilo treba usmeriti in razvijati. »Motiv večine turistov za prihod v Posočje je prav pohodništvo. Nisem pa prepričana, ali se znamo s tem dovolj dobro promovirati v tujini. Imamo namreč ogromno označenih in urejenih pohodniških poti. In veliko jih je turistično še neodkritih, nista namreč to samo poti na Vršič in Triglav. Ena od ran so tudi planinske koče. Nekatere so boljše, druge slabše,« teme za reševanje niza Humarjeva.
Po sistemski rešitvi kliče tudi vzdrževanje in urejanje pohodniških in planinskih poti, za katere prostovoljno skrbijo planinska, turistična in lovska društva, nekaj tudi občine z javnimi deli. A prav nedavni žledolom je pokazal, da bi veljalo razmisliti o oblikovanju službe, ki bi na celotnem območju bedela nad razmerami na poteh. Ob porastu pohodniškega turizma se bo namreč težko zanašati le na prostovoljno delo posameznikov.