Naključje je hotelo, da je akademski restavrator Viktor Povše leta 2002 dobil v restavriranje sliko svete Magdalene. Še danes ne ve, kaj ga je vleklo k tej sliki tudi po končanem restavriranju. Nekaj mu ni dalo miru, začel jo je podrobno preučevati in s posebnimi napravami ugotovil, da se pod sliko svete Magdalene skriva nekaj drugega. Luščil je barvne plasti eno za drugo in prišel do obraza, za katerega je prepričan, da pripada Primičevi Juliji. Šlo naj bi za doslej še neodkrito delo Matevža Langusa. Tudi po mnenju Kristine Preininger, višje kustodinje iz Narodne galerije v Ljubljani, gre »po vsej verjetnosti za Langusov čopič«, je pa zelo zadržana do teze, da naj bi šlo za Julijo. Toda Povše je prepričan, da se ne moti. »Mnogi strokovnjaki so govorili o Langusovi sliki, ki je ni bilo. Zdaj pa je,« pravi. Kakor koli, domnevni portret Prešernove muze, ki je štirinajst let živela tudi v Novem mestu in je pokopana na šmihelskem pokopališču, bo najmanj štiri leta na ogled v Dolenjskem muzeju, ki jo je ob 200-letnici Julijinega rojstva dobil kot donacijo iz zasebne zbirke. ds