Zgodb o tem, kako nesramno bogati športniki po koncu profesionalne kariere hitro porabijo vse, kar so zaslužili z igranjem, je ogromno. Vse imajo večinoma enako vsebino. Gromozanski prihodki spodbudijo razsipen način življenja, ki je kasneje možen le ob predhodnem varčevanju in pametnem vlaganju. Nekdanji zvezdnik lige NBA Kobe Bryant je vzorčen primer, kako pametno ravnati s financami, medtem ko tega za Allena Iversona ne bi mogli reči. Slednji je v karieri profesionalnega košarkarja zaslužil kar okoli 200 milijonov dolarjev. 155 jih je prišlo z naslova pogodb, 40 do 50 pa od sponzorjev. Z omenjeno vsoto bi morale razkošno živeti generacije njegovih potomcev, a Iversonu je uspelo bankrotirati. Kljub temu ne bo živel na beraški palici, saj ga bo iz zagate potegnila sponzorska pogodba, ki jo je na začetku kariere podpisal z Reebokom.

Dragi avtomobili, nakit, hiše...

A pojdimo po vrsti. Primerov, ko svetovni zvezdniki razglasijo bankrot, je ogromno, a to še ne pomeni, da so dejansko ostali brez prebite pare. Gre le za način lažje poravnave dolgov. V primeru Allena Iversona je bil bankrot posledica njegovih potrošniških navad. Košarkar, ki je bil pred tednom dni sprejet v Hišo slavnih, je večino časa po svetu potoval z okoli 50 »najtesnejšimi člani« družine in prijatelji, ki jih je zasipal z dragimi avtomobili, nakitom, hišami in luksuznimi počitnicami. Ob tem je imel še čudno navado, da je dolarske bankovce spravljal v premnoge vreče za smeti, ki so ležale po njegovem domačem dvorcu. Verjetno ni treba poudarjati, da je občasno kakšna izginila, a Iversona to pretirano ni motilo. Kot tudi ne dejstvo, da je po vrnitvi z enega od gostovanj pozabil, kje je parkiral avto. Ni ga dolgo iskal, saj se je raje odpravil kupit novega.

Njegove finančne težave so v javnost prišle leta 2012, ko mu je sodišče naložilo, da mora poravnati 900.000 dolarjev dolga zlatarju iz Georgie, a tega ni bil sposoben. Na zaslišanju decembra istega leta je najkoristnejši igralec (MVP) lige NBA iz sezone 2000/01 sodniku priznal, da njegovi mesečni prihodki znašajo 62.500, odhodki pa kar 360.000 dolarjev. Od tega je 125.000 dolarjev plačeval za številne kredite in hipoteke, 10.000 je porabil za oblačila, 10.000 za obiske restavracij ter druge oblike »zabave« in še nadaljnjih 10.000 za hrano. Številni so se ob tem namuznili, da je za prehrano porabil skoraj toliko, da bi lahko rešil vprašanje lakote po svetu, a je bil hkrati suh kot trlica.

V kratkem znova na konju

Iversonu tako ni preostalo drugega, kot da je razglasil bankrot. A ob tem se je verjetno še kako dobro zavedal, da je leta 2001 storil verjetno eno redkih pravilnih poslovnih odločitev v življenju – podpisal je unikatno sponzorsko pogodbo s podjetjem Reebok. Poleg tega, da od njih prejema 800.000 dolarjev na leto do konca življenja, je Reebok 32 milijonov ameriških zelencev spravil v poseben sklad, do katerega bo imel Iverson dostop šele leta 2030, ko bo dopolnil 55 let. A celoten znesek ne bo pripadal le njemu – po odločitvi sodišča ob ločitvi bo moral polovico odšteti nekdanji ženi.

A tudi to še ni vse. Danes 41-letni Iverson bo po 45. letu starosti začel od lige NBA prejemati pokojnino, ki znaša mesečno 800 dolarjev na odigrano sezono. Iverson jih ima v najmočnejši ligi na svetu za seboj 14, a je v pravilniku limit postavljen pri deseti. To pomeni, da bo kmalu začel na mesec prejemati 8000 dolarjev, lahko pa se bo odločil za enkratno izplačilo, ki bo znašalo od 1,5 do 1,8 milijona dolarjev.

Po vsem napisanem je jasno, da bo nekdanji zvezdnik Philadelphie, Denverja, Detroita in Memphisa v kratkem finančno znova na konju. Vprašanje je le, ali se je kaj naučil iz preteklih napak.