Te dni odmeva novica, da so na Mljetu nekim gostom v konobi za steklenico vina lokalnega vinarja zaračunali 2800 evrov, ne da bi jim pokazali vinsko karto. Gosti so se pritožili in vse se bo očitno končalo na sodišču: lastnik restavracije trdi, da je šlo za arhivsko vino, gosti pa, da so jih opeharili.
Ni pa vse v zvezi s hrvaškimi vini in turisti povezano le z visokimi cenami. Prejšnji teden so recimo odprli prvi hrvaški vinski hotel. Imenuje se Gospoja, stoji v Vrbniku na otoku Krk, vse sobe pa nosijo ime po hrvaških vinih: visoko pritličje je v modri barvi, posvečeno rdečim vinom, prvo nadstropje je zeleno in posvečeno belim vinom, drugo nadstropje pa je namenjeno domači avtohtoni žlahtini. Vinotel je nastal z združitvijo petih starih hiš Vrbnika, kar simbolizira pet hrvaških vinskih regij.
Novica bi bila sama po sebi precej suhoparna, pač hotel, posvečen vinu, toda zgodba hotela je zelo zanimiva. Ne le, da je najpomembnejše vino hotela vrbniška žlahtina, hotel je tudi primer, kako se je v zadnjih 20 letih razmahnil vinski turizem. Vrbniška žlahtina, sveže belo vino, še pred dobrimi dvajsetimi leti, podobno kot malvazija, ni bila preveč cenjena, zdaj pa je postala sinonim za kvarnerska vina; res pa je, da so takšna osvežujoča vina zdaj precej modna. Vrbnik že nekaj let svojo prepoznavnost gradi prav na žlahtini.
Družinska zadruga
Družina Toljanić, lastnica prvega hrvaškega vinskega hotela, je med pionirji vinskega turizma. Že več rodov so kmetje, zadnje generacije so vinarji. Prvi penzion so odprli leta 1987, nato še restavracijo. Vsi otroci iz družine so že od malega delali na polju, v vinogradu in v gostinstvu. Leta 1997 so odprli še vinoteko in od takrat je podjetje zraslo z enega na trideset zaposlenih. Pravzaprav ni podjetje, temveč zadruga, imenovana Gospoja, po cerkvici Marije Vnebovzete, ki stoji tik ob njihovi družinski hiši. V zadrugi, ki jo je ustanovil oče, imajo zdaj glavno vlogo mama, dve sestri in brat, enakopravno pa se vključujejo tudi drugi družinski člani. Vse odločitve sprejemajo soglasno. V zadrugi sodelujejo tudi otroci – stari so od dve do dvajset let– in otrok je v družini veliko: ena sestra jih ima šest, druga štiri, Franjo Toljanić pa kar enajst, in njihova družina velja za največjo na Krku. Majhni otroci pomagajo tako, da lepijo etikete, večji pomagajo v vinogradu ali gostilni, zdaj tudi v hotelu.
Družina Toljanić sicer ni največji pridelovalec žlahtine, je pa med najbolj znanimi. Poleg tega so inovativni in svoje vino skušajo predelati v kar se da veliko zanimivih oblik. Lani so začeli prodajati sladoled z žlahtino, letos pivo, zvarjeno iz žlahtine, zelo ponosni so, da so začeli prodajati tudi posebno mašno vino, ki ga uporabljajo v cerkvah po Hrvaški. Ni pa znano, ali ga na zagrebškem Kaptolu pije tudi kardinal Josip Bozanić, ki je doma iz Vrbnika.
Vrbnik je znan kot hrvaški kraj z največ duhovniki na prebivalca. Tudi v družini Toljanić sta dva, poleg tega pa je svak Franja Toljanića najbolj slaven hrvaški duhovnik karizmatik Zlatko Sudac. Zaslovel je, ko so se mu na čelu naredile stigme in je postal duhovni voditelj. S svojimi seminarji je precej dobro služil, uradna hrvaška cerkev pa skuša na vse načini omejiti njegovo delovanje. Franjo Toljanić, lastnik prvega hrvaškega vinskega hotela, je bil tudi direktor podjetja slavnega karizmatika. Pač v slogu, da vse ostane v družini.
