Najnovejša ocena mednarodne energijske agencije, IEA, v kateri napovedujejo podaljšanje obdobja presežne ponudbe (pred tem poročilom so napovedovali, da se bo trg uravnotežil v drugi polovici letošnjega leta, zdaj pa pravijo, da se bo presežna proizvodnja nadaljevala tudi prihodnje leto), je v zadnjih tednih ceno surove nafte ponovno potisnila pod 50 dolarjev za sod. Izjava venezuelskega predsednika Nicolasa Madure, da naj bi vse pomembnejše naftne proizvajalke sklenile dogovor o zamrznitvi proizvodnje že konec meseca, je na naftne trge po daljšem času prinesla nekaj pozitivne energije. Sprejetje dogovora, s katerim bi se proizvajalci zavezali, da ne bodo povečevali količin črpanja, bi na naftne trge prineslo nekaj stabilnosti, saj bi povpraševalski strani dali nekaj časa, da ujame ponudbo, in bi tako naftnemu trgu vrnili ravnotežje. Glede verjetnosti sklenitve dogovora je vedno večji optimizem zaznati tudi pri analitikih, ki menijo, je zdaj pravi trenutek za sklenitev sporazuma, saj bi z njim pridobili vsi potencialni udeleženci. Za Rusijo in predstavnike OPEC bi to pomenilo stabilizacijo trga, Iran (ki je v jedru spora) pa je v preteklih mesecih povečal svoje proizvodne zmogljivosti skoraj na predsankcijsko raven, zaradi česar v naslednjih 6 do 12 mesecih ne gre pričakovati dodatnega naraščanja proizvodnje. Morda se je končno vse ujelo in bomo priča zgodovinskemu sporazumu med naftnimi velesilami, kar bi umililo nihanje cen črnega zlata. Obstaja pa tudi verjetnost, da se, kot že velikokrat v zadnjem obdobju, ne bo zgodilo nič, pri ceni nafte pa se bodo nadaljevali 10- ali večodstotni skoki navzgor ali navzdol.