Aktualni razpis Zavoda za zaposlovanje Zaposli me, prek katerega je mogoče pridobiti 7000 evrov subvencije, ne omogoča, da oseba, ki kandidira na tem razpisu, posluje samo prek osebnega bančnega računa. Po drugi strani pa novi zakon o davčnem postopku, veljaven od decembra lani, s.p.-jem omogoča, da jim ni več treba voditi dveh ločenih transakcijskih računov, osebnega in poslovnega, temveč imajo lahko zgolj enega.
Razpis Zaposli me 2016/2017 pa ne glede na to med pogoji navaja, da mora imeti delodajalec objavljen transakcijski račun pri Ajpesu. Tega pa tisti s.p.-ji, ki poslujejo le prek osebnega računa, nimajo. Ajpes namreč meni, da takšni računi po zakonu o varstvu osebnih podatkov ne smejo biti javno objavljeni. »Račun postane javen le takrat, ko spremeni stranka v banki račun iz osebnega v poslovnega,« pojasnjuje Zdenka Kajdiž z Ajpesa.
Zavod zahteva transparentnost
Na zavodu za zaposlovanje so se za omenjeni pogoj odločili zaradi »transparentnosti poslovanja«. »Podatek o javno dostopnem transakcijskem računu v Ajpesu je nujen, saj mora zavod zagotavljati transparentnost izplačil prejemnikov sredstev. Zunanjim inštitucijam, ki izvajajo nadzor nad namensko porabo sredstev, kot so kontrolna enota ministrstva za delo, urad za nadzor proračuna, računska sodišča Slovenije in EU, evropska komisija…, mora namreč zavod dokazati, da se sredstva izplačujejo pravnim in fizičnim osebam na račune, ki so javno razvidni iz drugih evidenc,« je pojasnila Martina Stanonik z zavoda za zaposlovanje.
Skrb za transparentnost je vsekakor hvalevredna, težava pa je, če se pri tem ne upošteva veljavne zakonodaje. Številni s.p.-ji so namreč, ko je bil zakon o davčnem postopku decembra spremenjen, v banki zaprli dražji poslovni račun ter začeli poslovati samo prek osebnega. Tako so si stroške poslovanja znižali za okoli 240 evrov na leto.
Za zaplet je kriv Ajpes
Ali je razpis zavoda v neskladju z zakonodajo, niso želeli oziroma mogli presojati ne na finančni upravi (Furs), kjer so s spremembo zakona želeli olajšati nadzor, obenem pa zmanjšati obremenitev zavezancev, ne na Ajpesu, prav tako pa tudi ne v vladni službi za zakonodajo. Njena direktorica Ksenija Mihovar Globokar je povedala, da bi za natančnejšo presojo potrebovali več časa, saj bi bilo treba pregledati celotno projektno dokumentacijo in ugotoviti, ali ni, glede na vire sredstev projekta, transparentnost poslovanja, ki jo zahteva zavod, tudi dejansko potrebna.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa dvomov nima, saj je prepričana, da je zakon povsem jasen. »Zakon o plačilnih storitvah v 146. členu jasno določa, da so podatki v registru transakcijskih računov javni in brezplačno dostopni na spletni strani Ajpesa, ne glede na to, ali se je nosilec dejavnosti odločil, da za opravljanje dejavnosti uporablja svoj osebni transakcijski račun ali se je odločil za ločen osebni ter poslovni račun,« pojasnjuje Prelesnikova in dodaja, da poimenovanje bančnih računov kot osebni račun ali poslovni račun pri tem tudi z vidika zakona o varstvu osebnih podatkov ne igra nobene vloge. Če bi Ajpes dosledno izvajal obstoječi zakon o plačilnih storitvah, problema sploh ne bi bilo.
