Sprehajalci in rekreativci v parku Tivoli so lahko že opazili, da se prej živo rumeno pobarvana Švicarija sedaj ponaša s povsem novo fasado v beli barvi, ki jo krasi pas naslikanih nageljnov, ter prenovljenimi balkoni in drugimi lesenimi deli. Takšno fasado je ta kulturni spomenik nosil že v preteklosti, kar dokazujejo tudi stare razglednice.
Zdrav les so le očistili in premazali
A čeprav nekdanji hotel Tivoli navzven kaže popolnoma drugačen obraz kot lansko poletje, slabih 4,2 milijona evrov vredna prenova še ni zaključena. Delavci Deme Plus, ki jo je občina na javnem razpisu izbrala kot najugodnejšega ponudnika, so prenovo začeli lansko leto in niso imeli lahkega dela, so poudarili na občini.
Stavba Švicarije je za prenovo zelo zahteven objekt, saj velik del predstavlja lesena konstrukcija in leseno stavbno pohištvo, so dejali na občini. Arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri prenovi, je razložila, da je »arhitekt Ciril Metod Koch stavbo načrtoval v slogu švicarske arhitekture, zato je uporabil veliko lesa na različne načine. Les se pojavlja kot konstrukcijski element od prvega nadstropja naprej in tudi kot obloga fasade iz lesenih brun ali opažnih desk, les se pojavlja kot nosilni element balkonov in kot njihova ograja«. Vse te lesene elemente so poskusili v največji možni meri ohraniti v originalu, zgolj očistili so jih in zaščitili s premazom. Zamenjali so le tiste kose lesa, ki so bili tako dotrajani, da jih ni bilo mogoče ohraniti, in tiste, ki jih je načela lesna goba.
Dema Plus trenutno v notranjosti polaga tlake, zida zidove in obnavlja obstoječe stene, dela stropne in stenske omete. Prav tako tečejo restavratorska dela na poslikavah, ki so jih kulturnovarstveniki odkrili pred začetkom prenove na stenah Švicarije. Te poslikave so, kot pravi Zorčeva, nekakšne tapete tistega časa. Poslikave so našli v več plasteh in Zorčeva je opazila, da so najlepše ravno tiste, ki so bile originalne in so v najglobljih plasteh. »Hiša je bila po svoji podobi nekaj popolnoma drugega, kot smo vajeni danes. Stene so bile popolnoma poslikane, tudi stropi, tla in stavbno pohištvo so bili leseni,« je še dodala arhitektka.
Hiša kulture z bivalnimi in umetniškimi ateljeji
Na občini so povedali, da je bila do sedaj najbolj zahtevna statična sanacija stavbe, saj so stavbo morali napraviti bolj varno, hkrati pa so hoteli čim manj posegati v kulturni spomenik. »Zanimivo je bilo odkritje sestave skeletne konstrukcije stavbe, ki razkriva sisteme in logiko gradnje, ki je danes premalo poznana in bo žal tudi po dokončanju prenove skrita med stropi in tlaki stavbe,« je priznala Zorčeva, ki je dodala, da je Švicarija v času nastanka predstavljala eno prvih Kochovih skeletnih lesenih gradenj. Omenila je tudi, da nekakšne lesene verige, ki pomagajo nositi balkone, niso bile povsem iz lesa, temveč so v sredini skrivale jeklen profil.
Na občini so napovedali, da tehnični pregled stavbe pričakujejo novembra letos, do marca prihodnje leto pa naj bi bila zaključena vsa konservatorska in restavratorska dela. »Nato bo sledila še oprema prostorov. Odprtje bo predvidoma junija 2017,« načrtujejo na občini. Po zaključku te zahtevne in finančno zajetne prenove bo Švicarija postala hiša kulture z umetniškimi in bivalnimi ateljeji, kjer bodo lahko ustvarjali domači in tuji umetniki.