Sezona svetovnega pokala v triatlonu se je končala s tekmovanjem v Mehiki. Triatlonci so nastopali v hudi vročini in zelo vlažnem ozračju.

Britanec Jonathan Brownlee je bil na odlični poti, da sezono sklene z zmago. Vodil je še 700 metrov pred ciljem, nato pa ga je zaradi hude izčrpanosti začelo zanašati po cesti. Ustavil se je pri postaji z vodo, kjer bi se verjetno sesedel, če ga ne bi eden od pomočnikov ujel. Za njim sta prišla Južnoafričan Henri Schoeman in njegov brat Alistair Brownlee. Slednji se je ob obnemoglem bratu takoj ustavil, si ga skorajda oprtal na ramena in ga napol vlekel, napol vzpodbujal proti cilju.

Na koncu ga je še porinil skozi cilj, da je Jonathan končal na drugem mestu. Boril se je namreč za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z zmago v Mehiki bi si zagotovil tudi skupno zmago, z drugim mestom pa je na koncu za le štiri točke zaostal za Špancem Mariem Molo, ki je tekmo v Mehiki končal kot peti.

Alistair Brownlee se je na račun pomoči bratu odrekel boju za zmago, po tekmi pa je povedal, da se mu je odločitev zdela povsem samoumevna. »Šlo je za naravno človeško reakcijo, seveda sem poomagal bratu. V tej situaciji bi verjetno pomagal komurkoli, saj smo tekmovalci med seboj povezani,« je povedal starejši izmed bratov Brownlee.

Na koncu pa je malce zbodel tudi brata, ki ga je v šali že večkrat okrcal zaradi brezglavih nastopov. »Želim si, da bi 'preklemanski idiot' pravilno razporedil moči in zmagal. V zadnjih dveh kilometrih je imel dovolj prednosti, da bi se lahko le še sprehodil v cilj, pa bi vseeno zmagal. Moraš se znati prilagoditi razmeram, meni je danes uspelo, na tretjem mestu sem se počutil zelo dobro.«

Alistair se je izkazal z zelo športno potezo, zmagovalec Henri Schoeman pa podarjeni zmagi ni gledal v zobe. Drugo mesto v skupnem seštevku bo Jonathana bolelo še nekaj časa, tolaži pa ga lahko srebrna medalja iz olimpijskih iger v Riu.