Ljubljanske ulice: Cesta 24. junija nosi ime po odhodu črnuških komunistov v partizane

Čeprav se zdi, da so Črnuče konec mesta, je to naselje v resnici prav tako staro kot Ljubljana, saj so Rimljani tam ob Savi postavili svojo postojanko in zgradili most na cesti, ki je povezovala Emono in Celeio. Z imenom Črnuče je ta kraj prvič omenjen leta 1327, in sicer v darilni listini, ko je Ljubljančan Frančišek Porger svoji ženi podaril kmetijo v Črnučah. Leta 1850 je bila ustanovljena občina Črnuče, ki jo sestavlja več naselij, tudi Spodnje Črnuče, skozi katere gre Cesta 24. junija.

Ime ni povezano z osamosvajanjem Slovenije

Večini prebivalcev ni znano, od kod ime Cesta 24. junija. Čeprav je na ta dan leta 1991 slovenski parlament sprejel odločitev o sedanji zastavi in grbu, to poimenovanje ne zaznamuje datuma, ki bi bil povezan z osamosvajanjem Slovenije.

Cesto 24. junija so tako poimenovali že leta 1978 in njeno ime je povezano z dogodki med drugo svetovno vojno. Na ta dan leta 1941 so namreč iz Črnuč v rašiške gozdove krenili Maks Pečar, Rezka Dragar, Franc Rabar in Cene Štupar, člani že leta 1934 ustanovljene črnuške komunistične celice. Mesec dni pozneje so s soborci iz Tacna in Šmartnega ustanovili Rašiško četo, ki je septembra 1941 izvedla akcijo, zaradi katere so Nemci požgali Rašico, kar se je videlo vse do Ljubljane. Četo so razpustili in med vračanjem domov sta Maks Pečar in Rezka Dragar padla v zasedo. Slednjo so Nemci ujeli in jo ustrelili kot talko v Begunjah.

Partizanska legenda pravi, da se je ranjeni Maks Pečar boril do zadnjega, zadnjo kroglo pa prihranil zase. Franc Rabar je pozneje postal komisar in skupaj z Borisom Kraigherjem je bil poslan v Gonars, od koder sta pobegnila. Po vrnitvi iz Gonarsa se je Rabar vrnil med partizane. Padel je leta 1943, ko je v obkoljenem bunkerju junaško naredil samomor. Ceneta Štuparja so leta 1944 ustrelili domobranci.

Omenjena ulica v Spodnjih Črnučah ni edina, ki je poimenovana po črnuških narodnih herojih. Po Francu Rabarju se imenuje del Črnuč, po Cenetu Štuparju ulica in izobraževalni center, po Maksu Pečarju ulica in osnovna šola, Rezki Dragar pa so lani ponovno postavili spomenik pred šolo v Dragomlju.

Ulica, ki čaka na novo obvoznico

Danes Cesta 24. junija zavito vodi skozi strnjeno naselje, ki pa je v zadnjih letih postalo tudi poslovna cona. Tako so na eni strani ulice nanizane družinske hiše, na drugi pa poslovni kompleksi. Prav zaradi tega je relativno ozka ulica prometno zelo obremenjena. Po njej poteka linija avtobusa številka 8, a se zaradi ozke ceste ta težko sreča s tovornjaki, ki vozijo do poslovnih obratov. Prva ovira na ulici je nenavadno križišče z Dunajsko in železniška proga Ljubljana–Kamnik. »Ker je krmiljenje zapornic na tem prehodu v sklopu postajnega režima, so zapornice spuščene več časa, kot bi bilo normalno pričakovati. Posledično nastajajo kolone v smeri Dunajske ceste, kakor tudi v smeri Šlandrove ceste,« je težavo opisal Jože Horvat, predsednik Odbora za urbanizem, gospodarstvo in promet pri svetu Četrtne skupnosti Črnuče.

Ulica je zaradi povečanega prometa neprijazna tako do kolesarjev kot pešcev, v delu ulice sploh ni pločnika, trenutno pa je zaradi gradnje stanovanjskih objektov v Okrogarjevi ulici zelo nepregledna in nevarna tudi šolska pot. Občani so mestno redarstvo pozvali, naj na ulico postavi radarje, in ugotovili so prekoračitve hitrosti predvsem pri tovornjakih. Prav tovornjaki so največji problem ulice, saj prebivalce motijo tudi v zgodnjih jutranjih urah. Bojijo se, da bo z gradnjo novih stanovanj ulica prometno še bolj obremenjena. Zato upajo, da bodo nekoč res zgradili obvoznico mimo Spodnjih Črnuč, tako kot je bilo sprejeto v mestnem prostorskem načrtu že leta 2010.