Naša severna soseda je nedavno sprejela paket bančnih zakonov, ki med drugim urejajo način poslovanja avstrijskih in tujih bančnih komitentov. Sprememba bančne zakonodaje v Avstriji vsebuje tudi uvedbo osrednjega registra bančnih računov in razširitev izjem pri varovanju bančne tajnosti. Banke bodo morale avstrijske davčne uradnike obveščati o vseh zneskih nad 50.000 evrov, ki bodo položeni na račune ali depozite v avstrijskih bankah.
In kaj to pomeni za Slovence z odprtimi računi v avstrijskih bankah? Finančna uprava že zdaj pridobiva podatke o bančnih računih slovenskih rezidentov, ki imajo odprte bančne račune v Avstriji, vendar le na izrecno zahtevo, saj avtomatične izmenjave podatkov ni. Furs tako zdaj avstrijskemu bančnemu uradu pošlje zahtevo za podatke o konkretnem slovenskem rezidentu, avstrijski davčni uradniki pa pošljejo podatke le za točno določenega zavezanca, za katerega obstaja določen indic, zaradi katerega naša stran te podatke zahteva. Od oktobra naprej pa bodo avstrijske banke Furs že obveščale o na novo odprtih bančnih računih, ki so jih odprli slovenski državljani in podjetja.
Kaj se je v Avstriji spremenilo
V Fursu pojasnjujejo, zakaj in kako se je spremenila dosedanja praksa avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih. Ta je opredeljena v evropski direktivi, sprejeti leta 2014, države članice Evropske unije pa jo uresničujejo od začetka letošnjega leta. Sosednja Avstrija se je izpogajala, da lahko začne evropsko direktivo uresničevati leto dni pozneje kot druge države članice EU in da začne prvo avtomatično izmenjavo podatkov 30. septembra 2018. Vendar bo Avstrija prvo izmenjavo informacij začela že leto dni prej, torej septembra prihodnje leto. Takrat bo sporočala podatke o na novo odprtih bančnih računih, ki jih bodo posamezniki in podjetja odprli v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra letos, za druge račune pa bo izmenjala podatke leta 2018.
V finančni upravi pojasnjujejo, da evropska direktiva ne določa limita za poročanje podatkov za račune posameznikov, razlikujejo se zgolj postopki dolžne skrbnosti glede na vrednosti na računu. Glede na to, da se bo prva avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih med Avstrijo in Slovenijo začela prihodnje leto, v celoti pa leta 2018, v Fursu pričakujejo, da bodo davčni zavezanci sami pravočasno finančni upravi prijavili račune in dohodke. Po uradih podatkih ima v avstrijskih bankah odprt bančni račun 4917 Slovencev in 2179 slovenskih podjetij.
Številni Slovenci hitijo z zapiranjem računov
Ker avstrijski bančniki seveda ne želijo izgubiti komitentov, so pohiteli in že lani izdali posebno zloženko, namenjeno predvsem slovenskim komitentom, ki imajo v avstrijskih bankah odprte tajne oziroma anonimne bančne račune. Koliko je teh komitentov, ni mogoče izvedeti, po nekaterih informacijah pa številni Slovenci že hitijo z zapiranjem računov v avstrijskih bankah. Tisti, ki so svoje podatke o odprtih računih v Fursu prijavili, so lahko brez skrbi, saj so s tem plačali tudi določene davke od prihodkov v tujini.
Gre za prihodke od obresti, prihodke iz delovnega razmerja, prihodke iz kapitalskih dobičkov, pojasniti pa morajo tudi izvor premoženja za zadnjih deset let. Če finančna uprava ni seznanjena z odprtim bančnim računom v tujini, posamezniku grozi plačilo globe od 200 do 1200 evrov. Vendar je višina kazni odvisna od posameznega primera in vrste nepravilnosti, kar pomeni, da je lahko globa še višja. »Zavezancem, ki do zdaj še niso sporočili odprtega računa v Avstriji, svetujemo, naj to storijo čim prej. Če bodo to storili na podlagi samoprijave, se bodo lahko izognili kazni,« pozivajo v Fursu.
