Direktor Šolskega centra Nova Gorica in njegovi sodelavci skrbijo za delovanje petih srednjih šol: elektrotehniške in računalniške šole, strojne, prometne in lesarske šole, gimnazije in zdravstvene šole ter biotehniške šole pa tudi za višjo strokovno šolo in Medpodjetniški izobraževalni center. Letos je bil vpis v srednje šole nekoliko manjši kot lani predvsem zaradi manjše generacije otrok. Na centru se sicer šola okoli 2100 dijakov v srednješolskih programih, 400 študentov na višješolskih programih, to so mehatronika, informatika, upravljanje podeželja, in še 600 v programih za izobraževanje odraslih. »Manj dijakov smo vpisali v programe s področja ekonomije, strojništva, lesarstva, pri drugih programih pa smo razpisana mesta v glavnem zapolnili. V zadnjih letih se je zanimanje za tehnične poklice nekoliko povečalo, pri čemer je zanimanje za poklicne, torej triletne programe še vedno manjše od potreb v gospodarstvu,« opaža direktor Egon Pipan.
»Predvsem me veseli, da se bodo najboljši gospodarstveniki našega okolja zbrali v šolskem centru. Radi bi jim tudi predstavili našo šolo in naš način dela. Seveda si želimo in si od dogodka obetamo še tesnejše sodelovanje s podjetji z različnih področij. Verjamem, da bomo prav na tej prireditvi imeli dovolj priložnosti za dodatno spoznavanje in navezovanje stikov z delodajalci.«
Direktor je zadovoljen, ker se je število dijakov na biotehniški šoli v zadnjih letih znatno povečalo, saj je zanimanje za programe s področja gostinstva in turizma precejšnje. »Na to vpliva povečano povpraševanje po teh poklicih. Veliko vlogo pa imajo tudi oddaje o kuhanju, ki so v zadnjih letih zelo popularne.«
Tudi dijaki Šolskega centra Nova Gorica v večini primerov po srednji šoli ne končajo šolanja, pač pa se vpišejo na višje šole ali fakultete. Prave slike, v kolikšni meri so njihovi dijaki in študenti zaposljivi, pa ne morejo dobiti. Zaposljivost dijakov in študentov so sicer v preteklosti poskušali ugotoviti z vprašalniki, ki so jih pošiljali nekdanjim dijakom, vendar je bil odziv zelo slab. Zato sistemsko podatkov o njihovi zaposlenosti nimajo. Glede na podatke zavoda za zaposlovanje pa menijo, da dijaki, ki končajo njihove programe, nimajo težav z zaposlitvijo. Šole centra sodelujejo z več kot 500 podjetji v njihovi okolici, dijaki in študentje opravljajo pri njih prakso. Z nekaterimi podjetji tesneje sodelujejo pri pripravi in oblikovanju odprtega kurikuluma v njihovih programih, izvajajo skupne projekte, v zadnjih letih pa pošiljajo učitelje na izmenjavo v podjetja. Že dolga leta je na tem področju njihov največji partner Mahle – Letrika.
»Programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in tudi višješolski izobraževalni programi so zastavljeni tako, da se en del izobraževanja izvaja v delovnem procesu v podjetjih. Vse možnosti za tako izobraževanje v tem trenutku niso izrabljene (individualne pogodbe omogočajo do 54 tednov izobraževanja pri delodajalcu), vendar obstajajo. Kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih, težko napovem, predpostavljam pa, da se bo zanimanje za poklice, po katerih je več povpraševanja in zaposlovanja, povečalo. Takšni trendi se kažejo v zadnjih letih predvsem pri poklicih s področja tehnike. Po mojem mnenju so izobraževalni programi na področju srednjega poklicnega izobraževanja dobri, žal pa je delež vpisanih dijakov v te programe preskromen glede na potrebe,« opozarja Pipan.
