Pisateljska kariera Edwarda Albeeja se je pričela vzpenjati po smrti ameriškega dramatika Eugena O'Neilla in ko sta Arthur Miller in Tennessee
Williams na oder postavila že večino svojih najbolje poznanih del. Bruce Weber v osmrtnici v New York Timesu piše, da je po kraljevini teh legendarnih piscev zasedel prestol ameriške dramatike in jo ponesel v 21. stoletje.
Prvo dramo napisal na izposojenem pisalnem stroju
Poezijo je začel pisati pri devetih letih, nekaj romanov pa napisal že v najstništvu. »To so bili najhujši romani, ki bi jih lahko napisal ameriški najstnik,« je kasneje komentiral svoje prve literarne poizkuse. Albee je odrasel v New Yorku kot posvojenec gledališkega intendanta Albeeja. Kljub blagostanju doma je zaradi drugačnih pričakovanj skrbnikov že pri 20. letih prekinil vse stike z njimi. Po izključitvah z zasebnih šol in kolidža se je preselil k stari mami na podeželje.
Na izposojenem pisalnem stroju je mesec pred 30. rojstnim dnem v dveh tednih in pol napisal svojo prvo igro The Zoo Story (Zgodba o živalskem vrtu), ki je premiero doživela leta 1959 v Nemčiji. Veliko njegovih dram je bilo najprej prikazanih v Evropi, šele zatem pa v ZDA, kjer so bile slabše sprejete. »Morda sem evropski dramatik, pa tega sploh ne vem,« se je leta 1991 pošalil v intervjuju za New York Times.
»Le poglejte, katerih dramatikov trenutno ni na Broadwayu – Sofokleja, Shakespeara, Marlowa, Moliera, Ibsena, Becketta … Niti enega od njih,« se je namuznil.
Kdo se boji živeti življenje brez lažnih iluzij?
»Moje drame govorijo o ljudeh, ki so zamudili svojo priložnost, ki ob koncu življenja obžalujejo vse tisto, česar nikoli niso storili, ne pa tisto, kar so,« je pojasnil v istem intervjuju. »Večina ljudi živi tako, kot da ne bodo nikoli umrli,« je zaključil. Njegovo najbolj znano dramo, eno ključnih v literaturi 20. stoletja, Kdo se boji Virginie Woolf?, so prvič uprizorili leta 1962 na Broadwayju, dodaten uspeh pa je doživela tudi s filmsko priredbo, v kateri sta leta 1966 nastopila Elizabeth Taylor in Richard Burton.
»Ta drama je kot zlata medalja visela okoli mojega vratu, kar je bilo res lepo, a na trenutke tudi težavno in zahtevno,« je zapisal sredi 90. let. Leta 1966 pa je v intervjuju za revijo The Paris Review razložil: »Kdo se boji Virginie Woolf dejansko pomeni, kdo se boji živeti življenje brez lažnih iluzij.«
Albee je prejel tri Pulitzerjeve nagrade za dramska dela in tri ameriške gledališke nagrade tony, med drugim nagrado za življenjsko delo.
