Na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča je včeraj sedel predsednik uprave nekdanje družbe Tom Mokronog Bruno Gričar. Obtožnica ga bremeni oškodovanja upnikov oktobra 2010, za kar mu grozi do pet let zapora. Tožilstvo mu je v zameno za priznanje krivde ponudilo pogojno kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo petih let. Vendar Gričar, trenutno brezposeln in v osebnem stečaju, krivde ne priznava.
Tožilstvo mu očita, da naj bi oktobra 2010, ko je bil mokronoški proizvajalec oblazinjenega pohištva že krepko na kolenih, delavci pa so stavkali, s prodajo in prenosom delnic Javorja Pivka z družbe Tom na družbo Presek ter nadaljnjim pobotom in zapiranjem terjatev poplačal dolg le do enega izmed upnikov. S tem naj bi Presek, ki je bil v stoodstotni lasti Toma, vodil pa ga je prav tako Gričar, spravil v ugodnejši položaj glede na preostale upnike. Tako naj bi jih oškodoval za najmanj 182.000 evrov. Po prepričanju tožilstva je Gričar vedel za trajnejšo insolventnost Toma, poleg tega je bilo vseh sedem Tomovih transakcijskih računov blokiranih že od konca septembra 2010. Družba se je nato decembra 2010 znašla v stečaju. Gričar nasprotno trdi, da v času prodaje delnic Tom še ni bil insolventen.
Želel zgolj rešiti proizvodnjo?
Po besedah zagovornika Mirka Rateja je želel obdolženi s svojo odločitvijo doseči nadaljevanje proizvodnje in s tem tudi izboljšati položaj upnikov. Kot je v svojih zagovorih med preiskavo pojasnjeval Gričar, je do pogodb o prenosu najprej 70.000 delnic v znesku 98.000 evrov in nato še 110.000 delnic v vrednosti 154.000 evrov prišlo zato, ker »ni bilo nobene druge možnosti za izplačilo plač delavcem«, ter zato, da bi preprečil, da bi te delnice z zastavno pravico obremenil kateri od preostalih upnikov. Gričar kot direktor Preseka je namreč del delnic takoj prodal naprej, večina kupnine je bila porabljena za zapiranje Tomovih dolgov do Preseka, ki je dobavljal repromaterial, del denarja pa je bil porabljen za plače delavcem za avgust 2010.
Kot je znano, je 150 zaposlenih v Mokronogu in Slovenj Gradcu stavkalo od konca septembra 2010. Gričar je še v začetku novembra razlagal, da bi za kratkoročno premostitev težav v Tomu potrebovali 150.000 evrov, za dolgotrajnejšo rešitev pa dokapitalizacijo v višini 1,5 milijona evrov in reprogramiranje dolgov. A kot je v obtožnici med drugim zapisalo tožilstvo, »banke kreditov niso hotele reprogramirati, ker naj bi jim obdolženec dvakrat predložil ponarejene bilance«. V stečajni postopek je svoje terjatve v skupni višini nekaj več kot 21 milijonov evrov prijavilo 368 upnikov. Mnogi med njimi so imeli višje terjatve od družbe Presek.
