Da, brez oglasov bi bile naše televizije puste. Ali pa negledljivi rebusi, ko ne bi nič razumeli in ne bi poznali rešitev. Največji čar vsakega TV-oglasa je v tem, da najde rešitev. V tridesetih sekundah.
Skratka, kompleksnost sveta je zapakirana v nekaj sekund. Recimo, da je naloga javne televizije ravno v tem, da kompleksnost poenostavi. Da nam brez diktata trga, diktata multinacionalk, diktata tržnikov in diktata tistih, ki imajo večje budžete, razloži ustroj sveta. Na nacionalki že dolgo tega ne počnejo več. Resnost se je spremenila v zabavo. Analitičnost so zamenjali hipni propagandni učinki. Raziskovanje se je nadomestilo z uravnoteženim mikrofonom. Naj se slišijo vsi, ki govorijo. Pri tem jih ne zanima, kaj govorijo.
Nacionalka zadnje čase tarna, da nima dovolj denarja. Da upadajo prihodki ravno iz naslova propagandnih sporočil. Očitno je spet čas za radikalni obrat. Tako kot radi vse v državi z ekranov pozivajo po reformah, naj se še sami reformirajo. Za začetek ukinejo oglase. Da izgubijo plačane razlagalce sveta in reševalce naših težav. Saj je princip javne televizije ravno v tem, da dobi denar, torej našo naročnino, da naredi program. Toliko kot dobi, toliko naj porabi. Saj veste, kolikokrat smo slišali pridigarje v Dnevniku, Odmevih in Tarči, da lahko vsak porabi le toliko, kolikor ustvari. Ergo, dobra iztočnica za spremembe. Če mi ne moremo trošiti več, kot ustvarimo, dobimo, zakaj bi to lahko počela nacionalka, ki nas javno nabija na križ, stebre ponižanja in sramote. Za njih smo lahko vsi lenuhi, tajkuni, potratneži, neracionalni porabniki davkoplačevalskega denarja, le oni ne. Če mi tarnamo, da to ni mogoče, smo nesposobni. Smo pač nedorasli funkciji, ki jo opravljamo. Torej, nacionalka naj začne od začetka. Resetira navade in razvade ter postavi nov poslovni model.
Na komercialnih postajah je poslovni model kristalno jasen. Delajo program zato, da dobijo denar. Zato pač mora biti program prilagojen ciljnim skupinam, prajm tajmi nabiti z vsebinami, ki jih vsi razumemo, in nas prepričati, da populizem ni nič slabega. Zakaj bi bilo nekaj slabo, če to spremlja polovica tistih, ki sedijo pred ekrani. Tako dobimo skupaj s populizmi dober odmerek propagande. V običajnem dnevu se na najmočnejši komercialki v tej deželi zavrti okoli štiristo oglasov. Ti oglasi nam prodajajo okoli sedemdeset izdelkov oziroma storitev. Kar pomeni, da se lahko cel dan razloži skozi sporočila, ki nam jih ponuja sedemdeset oglaševalcev. Ne gre za reševanje naših problemov, gre za duh časa. Pozivi, slogani in domislice so realnost tega časa.
In kaj slišimo v enem dnevu? Zbirko sporočil, ki nas postavlja v središče sveta. Vse se vrti okoli nas. Mi smo junaki, ki so lahko aktivni. Kupimo stvar in smo posegli v realnost samo. Nič več pasivna odvisnost od politike, globalnih financ, igric velesil in arzenalov strahu ter rožljanja z orožjem. Naša odločitev je ključna. Popolnoma neodvisna. Avtonomna.
»Radi imamo domače. Moj najboljši sosed. Zgrabimo priložnost. Dobra sedežna, dober lajf. Imejte radi svoj pomivalni stroj. Vse, kar potrebujem. Korak do vaših rešitev. Zabava za domišljijo. Vaš um v vrhunski formi. Naj vas nič ne ustavi. Najboljše za moškega. Čudovito se počutim. Skupaj smo si bliže. Naš navdih ste vi. Dobrodošli doma. V življenju je vredno puščati sledi. Prepusti se užitku. Bodi kos pričakovanjem vsak dan. Ravnovesje se začne od znotraj. Tako mi paše.«
Skrajno preprosto. Vse je odvisno od nas, našega uma, navdiha, užitka in počutja. Najpomembnejše pa je, da mora vse priti od znotraj. Tudi to, da moramo imeti radi pomivalni stroj. To je čisti presežek. Personalizacija stroja. Če še razumemo prodajalce avtomobilov, da igrajo na ljubezen do določene znamke, nas ta ljubezen do ene navadne mašine prestavlja v novo realnost. Stroji niso zato, da delajo, ampak da se z nami zapletajo v ljubezenska razmerja. Eni bi rekli, da gre za abecedo potrošništva. Z vsakim nakupom se zatreskamo.
Ta teden smo ugotovili, da je tudi Aleksander Čeferin zatreskan v nogomet. Ravno dovolj, da so veliki plejerji sprejeli palčka v svoje vrste. Ga postavili za dobri dve leti na tron. Vse televizije so tekmovale, kdo bo bolje zajel in objel to uspešno zgodbo. Dokaz, da lahko mi mali premagamo velike. Na zelenicah nam to še dolgo ne bo uspelo. Smo pa uspeli iz Aleksandra narediti zvezdo, ki jo imamo vsi radi. In ne bodite začudeni, če bo Aleksander kmalu kakšna zvezda propagandnega spota in vas bo nagovarjal z besedami: imejte radi svojo usnjeno žogo. Logično, da bodo televizije kmalu Aleksandra pogledale tudi z druge strani. Koliko zasluži, kaj sklepa pod mizo, komu se je prodal in kako ima zvezane roke. Podobna drža kot pri naših evropskih predstavnikih. Samo da je preprosto za razumevanje…
