Zato lahko dvig obrestnih mer pričakujemo šele na decembrskem zasedanju, ko bo že znano, kdo bo novi ameriški predsednik. V zadnjem času se je v predvolilni boj vmešalo tudi zdravstveno stanje predsedniške kandidatke Clintonove, ki naj bi zbolela za pljučnico. Vsekakor bo lahko tudi to dejavnik, ki bo vplival na izid glasovanja. Volilcev seveda ni zmotilo dejstvo o njenem zdravstvenem stanju, bolj je šlo za to, da je Clintonova poizkušala svoje stanje prikriti. Je pa zanimivo pogledati malo bolj analitično, kaj za trge pomeni zmaga Clintonove ali Trumpa oziroma ali se lahko tudi v pričakovanem izidu ameriških volitev skriva razlog za trenutne nivoje indeksov. Običajno so bili trgi v četrtletjih pred volitvami nizkovolatilni in večji premiki so se zgodili šele v zadnjem kvartalu, ko je bilo že jasno, kateri kandidat bo zmagal. Trenutno stanje na trgu – to so visoke vrednosti ameriških indeksov – pa kaže na to, da se zmaga bolj nasmiha Clintonovi. Clintonova je namreč nekoliko bolj naklonjena nadaljevanju trenutne monetarne politike, nasprotno ima Trump do tega vprašanja bolj negativno mnenje. Trump je namreč oster kritik trenutno politike Feda, saj naj bi predolgo ohranjali prenizke obrestne mere. Posledično bi bila zmaga Clintonove slaba za finančni sektor, saj bi banke še naprej »trpele« nizke obrestne marže. Analitiki tudi ocenjujejo, da bi zmaga Clintonove pomenila »nadaljevanje« obdobja Obame, saj je šla politika v smer, ki je bila ugodna za dobičke večine borznih družb predvsem v smislu poceni denarja na trgu, ki ga je injicirala centralna banka. Obenem je tudi njeno stališče do glavnih trgovinskih partnerjev bolj nevtralno v primerjavi s Trumpovim negativnim stališčem do Mehike. To bi lahko pomenilo, da bi šla politika bolj v smeri iskanja gospodarske rasti in ne toliko v omejevanje oziroma zaščito pred Mehiko oziroma Kitajsko. Velik razkorak je tudi v pogledu na energetski sektor, kjer Clintonova bolj zagovarja stališča čiste energije oziroma obnovljivih virov, medtem ko je Trump bolj naklonjen tradicionalnim naftnim družbam. Ostro pa je stališče Clintonove do farmacevtskega sektorja, kjer v svoji retoriki pogosto napada previsoke in že kar »neokusne» marže pri cenah zdravil farmacevtskih podjetij. Prav tako bi bila v primeru zmage Clintonove na udaru podjetja, ki zaposlujejo delavce z minimalnimi plačami – primer takih družb so predvsem podjetja s hitro prehrano, restavracije, hoteli; Clintonova namreč želi zvišati minimalno urno postavko delavcem.

Če povzamemo na kratko: zmaga Clintonove pomeni nadaljevanje že začete zgodbe in gotovost, Trump pa pomeni negotovost, ki je trgi ne marajo. Posledično bi v primeru Trumpove zmage lahko sledil padec dolarja oziroma na drugi strani krepitev evra in švicarskega franka, padec razvijajočih se trgov (posebej Kitajske) in prelivanje denarja v varne naložbe, kot je zlato.