Urološka stroka si želi, da se urologi izenačijo s statusom ginekologov in začnejo delovati na enak način, kar pomeni, da se urološka oskrba organizira na primarni, sekundarni in terciarni zdravstveni ravni. Po vzoru ginekologov želijo vzpostaviti mrežo ambulantnih urologov, ki bi delovali v okviru zdravstvenih domov. Ker te mreže nimamo, je to verjetno eden od razlogov za sedanji velik pritisk bolnikov na urološke ambulante ter čakalne dobe za urološke operacije, meni Bojan Štrus, predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana.
Na njihovem oddelku čaka na poseg 115 bolnikov z rakom prostate, 65 z rakom ledvice in 39 bolnikov z začetnim rakom sečnega mehurja. Nekateri čakajo tudi čez dopustno dobo; to, kdo lahko čaka, skrbno pretehtajo in te bolnike skrbno spremljajo. Bolnikom z rakom z visokim tveganjem pa dajo prednost. »Za nujne posege ni čakanja, kot tudi ne čakajo mladi moški z rakom testisa, čakalne dobe ni za presaditve ledvic in nekatere druge posege, ki jih urologi tudi opravljamo,« je zagotovil Štrus. Lani so, na primer, ljubljanski urologi opravili 65 presaditev ledvic, »kar je velik uspeh in hkrati veliko breme, zlasti za zdravstveno nego, ki mora te bolnike oskrbeti 48 ur po posegu,« je ponazoril.
Po tragediji v Izoli skušajo bolnišnici pomagati tako, da bodo enkrat na teden v Izolo poslali urologa kirurga, ki pa ne bo opravljal ambulantnih pregledov, ker takega profila ne morejo zagotoviti. »Kako bodo to v Izoli reševali, ne vem, ker takega strokovnjaka trenutno v Sloveniji ni,« je povedal Štrus.
Dodatne operacije le kaplja v morje
S programom, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje, bodo do konca leta ob sobotah dodatno operirali 64 bolnikov z urološkim rakom. »Sprašujem pa se, ali bo to kaj prispevalo k skrajševanju čakalne dobe na operacije, kajti po naših projekcijah vsak teden na novo odkrijejo 13 bolnikov z rakom prostate ali rakom ledvic. To pomeni, da bi morali svojo dejavnost podvojiti, če želimo, da čakalne vrste ne bi bilo,« je povedal Bojan Štrus. »Vodstvo kliničnega centra se trudi in pomaga, a zaradi vseh okoliščin dela ni mogoče organizirati tako, da bi v kratkem času čakalne dobe lahko odpravili.«
V teh okoliščinah je problem pomanjkanje operacijskih dvoran, predvsem pa kadra. V Sloveniji je približno 50 urologov, potrebovali pa bi jih vsaj še enkrat toliko. »Čez število 50 ne moremo priti, čeprav smo se že pred 20 leti pogovarjali o 60 urologih in četudi se število specializacij iz urologije povečuje,« pojasnjuje Štrus. Dvajset specializantov bo izobraževanje končalo čez šest let in šele takrat lahko pričakujemo boljše razmere.
Ustanovili bodo RSK za urologijo
V zadnjih 40 letih v urologijo ni bilo veliko vloženega, se strinja tudi poslovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana Matjaž Tavčar, vendar ima ministrstvo za zdravje v sedanji sestavi velik posluh za potrebe te stroke. Med drugim so obljubili, da bodo ustanovili razširjeni strokovni kolegij (RSK) za urologijo, ki je najvišje strokovno telo, s čimer bodo urologi dobili dodatno moč v pogajanjih za razvoj te stroke. Urologi so trenutno vpeti v kirurški RSK in v njem malo zapostavljeni, v čemer Štrus vidi jedro problema urologije v Sloveniji. RSK bi tudi opredelil mrežo ambulantnih urologov. Urološki bolnik je namreč vsak peti bolnik, ki prestopi ordinacijo splošnega zdravnika. Skoraj vsak od teh pacientov dobi napotnico za specialista, veliko med njimi tudi z oznako nujno. Te bolnike bi lahko pregledal ambulantni urolog v zdravstvenem domu in k specialistu v bolnišnico poslal tiste, ki jih je treba operirati ali hospitalizirati. Po Štrusovi viziji bi potrebovali 50 ambulantnih urologov in 50 urologov operaterjev, ki bi delovali v nekaj dobro opremljenih kirurških centrih. »Brez finančnega vložka in dodatnih kadrov pa se to ne bo zgodilo,« mu je jasno.