Voditelji Evropske unije se bodo danes prvič po britanskem referendumu za izstop iz integracije sešli brez britanske kolegice Therese May. Neformalno srečanje v Bratislavi je bilo sprva mišljeno kot zasedanje, na katerem naj bi sedemindvajseterica določila okvirno pot naprej za EU. Vendar je v zadnjih tednih in dneh postalo jasno, da EU še ni zmožna določiti nadaljnje politične poti integracije.
Pričakovanja ostajajo visoka
Ker še naprej obstajajo nepremostljiva razhajanja glede solidarnosti z Grčijo in Italijo pri premestitvah beguncev v druge države članice, se bo vrh osredotočil na vprašanja, kjer je možno najti minimalni konsenz. Izkazovanje enotnosti je tako postal eden temeljnih nezapisanih ciljev vrha, na katerem se sicer ne bodo sprejemale formalne odločitve. Na zasedanju se bodo, sodeč po vabilu predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, osredotočili predvsem na tri ključna vprašanja, o katerih se države članice še najbolj strinjajo: zagotavljanju večje notranje in zunanje varnosti Evropske unije ter nadaljnjih ukrepih za oživitev gospodarstva. Pričakovanja pred vrhom vendarle ostajajo visoka. Prvič po brexitu naj bi voditelji s precej bolj hladnimi glavami kot nemudoma po britanski odločitvi razpravljali o stanju v Evropski uniji. Na vrhu sicer ni možno pričakovati, da bodo sprejeli jasno vizijo, kako naj se Evropska unija v prihodnjih letih preoblikuje v učinkovitejšo integracijo, ki bo zadostila pričakovanjem državljanov. Kljub temu pa naj bi določili časovnik političnih premikov v Uniji za prihodnje mesece, članice pa naj bi izkazale zavezo, da želijo pot v Evropski uniji nadaljevati skupaj. »Ljudje v Evropi hočejo vedeti, ali so politične elite sposobne ponovno prevzeti nadzor nad dogodki in procesi, ob katerih se čutijo nemočne in zbegane in katerih jih je včasih strah,« je pred vrhom zapisal Tusk.
Ponuditi jasno vizijo
Tik pred današnjim vrhom je sicer francosko-nemški dvojec še uglaševal stališča pred zasedanjem v Bratislavi. Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta se strinjala, da mora vrh v slovaški prestolnici jasno opredeliti, kje tičijo slabosti Evropske unije in določiti jasno vizijo za naprej. Evropa potrebuje »bratislavsko agendo«. »To ni zgolj še ena kriza EU, lahko gre za njeno eksistenčno krizo. Zato moramo evropskim državljanom ponuditi jasno vizijo, kaj bo njihova prihodnost,« je po pogovorih z Merklovo ocenil Hollande.
Tako kot se je s sestanki različnih skupin evropskih držav v minulih tednih že nakazovalo, največ enotnosti trenutno obstaja glede vprašanj varnosti in ustvarjanja delovnih mest. Z željo po boljši zaščiti evropskih zunanjih meja v Bratislavo prihajajo številni evropski premierji, od višegrajske četverice do držav, ki ležijo na zahodni balkanski migracijski poti, pa vse do držav evropskega južnega loka. Med drugim naj bi se dogovorili o skorajšnji napotitvi 200 mejnih stražarjev na bolgarsko mejo. Prav tako se utegne precej soglasja najti za vzpostavitev skupne evropske vojske, ki sta jo prvi predlagali Francija in Nemčija, včeraj pa je njuno idejo podprla še Italija.