Skeleton Tree ni lahek album. Med poslušanjem sem se večkrat vprašal, ali se sploh spodobi pisati o njem, kajti to je tako, kot bi na skrivaj bral dnevnik nekoga drugega in ga delil z javnostjo; še zlasti, ker v tem primeru ne gre za poprejšnja brezplodna ljubezenska jadikovanja. Nick Cave je seveda mojster samoočiščenja in po svoje ravno prav egoističen, da ve, da mora zunaj sebe poiskati rešitev za svojo trpečo dušo, a ob tem ostati nedostopen, vase zaprt. Samo na tak način se lahko sooči z žalostjo, samo na tak način ji je lahko kos. Iskrenost pri njem nikdar ni bila slabost in s Skeleton Tree je še iskrenejši kot nekoč. Bolečina preprosto ne potrebuje nasnemavanj, je takšna, kot je, surova in pekoča. Pozoren poslušalec lahko celo zasliši, kako zajoka v trenutkih, ko globino izenači s popolnostjo (Girl In Amber). Nick je bolečino, ves njen spekter, poosebil in učlovečil. Dal ji je povsem človeški obraz, ki je stalno na robu solza, vendar je na trenutke že uzreti žarke svetlobe, ki težko, a vztrajno prodirajo skozi turobne oblake. V tem kontekstu ženski vokal deluje kot upanje, kot vodnik v novo jutro po koncu intimne drame, prek katere se je – pa naj se sliši še tako nenavadno – Nick še najbolj približal svojim poslušalcem. S Skeleton Tree je morda edinkrat pustil vsem nam, da se skupaj z njim sprehodimo skozi mračne hodnike njegove bolečine.

Zato niti ne potrebujemo spremljevalnega filma One More Time With a Feeling, s katerim bi odgovoril na vprašanja. Besede na albumu nas med sencami smrti same poiščejo in udarijo tam, kjer najbolj boli. Le kdo ne bi razumel verza: »You are a young boy, covered with blood, that is not yours.« Mlad fant si, pokrit s krvjo, ki ni tvoja.

Temu primeren je tudi zvočni zapis, prepoln molovskega in turobnega vzdušja, lomljenja zvoka in hlipajočih godal. Že tako težak rokopis še bolj obteži, a slaba semena v nobenem trenutku Nicku ne dihajo za vrat. Pustijo mu, da se sooči s seboj, da se spove. V tem ga ne prekinjajo, niti ne usmerjajo, le ponujajo mu oporo, da na albumu, ki se v tej obliki pravzaprav ne bi smel zgoditi, ne ostane sam. Bolečina in užitek si (pri njem) že dolgo nista bila tako vsaksebi.