»V preteklosti je bilo v Šaleški dolini porušenih več kot 400 domov, preseljenih več kot dva tisoč ljudi, povečala se je obremenjenost vse prometne in komunalne infrastrukture, posledično pa so se povečale tudi potrebe po vlaganju v vzdrževanje obstoječe infrastrukture in javnih objektov. Da, v Šaleški dolini so posledice rudarjenja dobro vidne. Velikokrat je mogoče tudi vonjati pline, ki se skozi zračni jašek sproščajo v jamskih prostorih, kar zagotovo vpliva na kakovost bivanja občanov, težko pa razvijamo tudi turizem,« poudarja velenjski župan Bojan Kontič in dodaja: »Ko ti enkrat potopijo domačijo, ni denarja, ki bi to lahko povrnil.«
Toda tako premogovnik kot šoštanjska termoelektrarna sta v preteklosti ravnala odgovorno in občinam izplačevala odškodnine. Zlati časi pa so očitno mimo in občina od premogovnika zadnji dve leti ni prejela niti evra. Dodatno je Velenjčane razjezila revizija, ki jo je opravila mednarodna revizijska hiša Ernst & Young, katere poročilo smo pred mesecem dni razkrili prav v Dnevniku. Po njihovem je namreč Premogovnik Velenje domnevno nezakonito financiral šoštanjsko in velenjsko občino. Denar, šlo je za 2,8 milijona evrov, ki jih je premogovnik nakazal občinama od leta 2009 do 2014 na račun negativnih vplivov na okolje, pa naj bi občini porabili brez ustrezne zakonske podlage, del denarja celo za povsem druge namene in ne potrebno sanacijo degradiranega okolja. Toda te očitke v Velenju odločno zavračajo. »HSE in premogovnik sta očitno naročila to revizijo zaradi obračunavanja z nekdanjim vodstvom premogovnika,« meni Kontič.
Po vzoru Posavja
Velenjčani imajo očitkov na račun tega očitno dovolj, zato so na predsednika vlade in tudi nekatere ministre naslovili zahtevo, da država to področje čim prej uredi z ustrezno zakonodajo. Tako kot je to urejeno v Posavju, kjer občine zaradi delovanja Jedrske elektrarne Krško in omejene rabe prostora prejemajo odškodnine, ki so zakonsko določene in znatno višje od tistih, ki so jih doslej prejemali v Šaleški dolini. »Da ne bo nesporazuma, prav je, da v Posavju dobivajo rento. A jo zaradi degradacije okolja, ekološke in prostorske obremenitve ter vplivov rudarjenja in proizvodnje električne energije na bivalno okolje pričakujemo tudi mi,« poudarja Kontič.
Kot še dodaja, so v Velenju vseskozi podpirali tako razvoj premogovnika kot tudi gradnjo bloka šest, ki za slovenske potrebe zagotavlja dobro tretjino električne energije. »Toda danes žal ugotavljamo, da lokalne skupnosti od same gradnje bloka šest nimamo nič, razen negativnih posledic na lokalni infrastrukturi in degradirano okolje,« pravi Kontič. Še več, kot je dejal velenjski podžupan Peter Dermol, obstaja utemeljen sum, da je TEŠ zaradi tehničnih težav in varčevanja celo kršil okoljsko zakonodajo in okoljevarstveno dovoljenje. »Pred mesecem dni so na napis med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom odlagali pepel, sadro in žlindro, kar bi lahko bilo ekološko sporno, zato smo o tem že obvestili pristojne,« pravi Dermol.
