Zapis lovske družine Središče konec aprila letos: »Srnjak je bil ob najdbi še živ, vendar v slabem stanju. Porezan po vsem telesu in se presunljivo oglašal. Rane so bile take, da ni bilo za prehrano. Vzrok je verjetno zaraščenost žice!« Drugi zapis iste lovske družine tri tedne kasneje: »Srnjak je bil ves omotan z žico, porezan po vsem telesu, pogin je bil zelo mučen.« To sta dva izmed zapisov na spletni strani Lovske zveze Slovenije, kamor lovske družine sporočajo najdbe živali, ki se zapletejo v rezilno žico.
Od novembra lani do konca julija letos so poročale o šestnajstih tovrstnih primerih, večinoma z območja ob Kolpi, od tega je bilo kar šest primerov z območja lovske družine Banja Loka - Kostel. A kot opozarja naš sogovornik, ta številka ni povsem točna, saj je kar nekaj živali poginilo tudi potem, ko so se ranjene vrnile v gozd, pa lovci niso mogli z gotovostjo dokazati vzroka pogina.
Se bo divjad spet zapletala v žico?
Na dobršnem delu območja, ki ga pokriva lovska družina Banja Loka – Kostel, natančneje med Kuželjem in Slavskim Lazom je okrog dvanajst kilometrov rezilne žice. »Zakaj?« se po devetih mesecih, odkar je vojska postavila žico, še vedno sprašuje Cvetko Skok. »Tukaj beguncev po vsej logiki ne more biti. Tam čez je Gorski Kotar, pa Kočevska, hribi so visoki 800, 900 metrov.« Lovci pa se bojijo nečesa drugega. »Vprašanje je, kaj bo zdaj, ko se začenja ruk oziroma parjenje in se bodo začele migracije jelenjadi. Spet bo treba vsako jutro nadzirati ograjo. Velika možnost je, da se bodo živali spet zapletale v žico.«
Samo januarja letos so iz žice potegnili tri košute, zadnji takšen primer se je zgodil sredi julija. Nekaj živali je bilo že mrtvih, nekaj pa so jih sneli tako hudo ranjenih, da so jih morali usmrtiti. »Žica zareže žival do kosti,« pravi Skok in dodaja, da nihče ne ve, koliko živali, ki so se sicer rešile iz objema rezilne žice, a so se hudo ranjene umaknile nazaj v gozd in tam poginile, niso niti našli, pa koliko mrtvih je morda odnesla narasla Kolpa.
Medved spodkoplje ograjo
»Seveda bi bila bolj humana panelna ograja, ki pa ima podobne dolgoročne učinke na divjad kot avtocesta,« pravi. »Divjadi ne moreš kar zapreti, si bo pač našla migracijske poti drugod. Smo pa tu in tam za divjad pustili prehode, ki funkcionirajo. In to na mestih, kjer so že prej bile poti.« Predvidevali so, da bodo imeli zaradi žice od 20 do 25 odstotkov izgub v enem letu. In (vsaj) toliko jih tudi bo, pravi Skok. To pomeni okrog petnajst živali.
Čeprav naj bi se na njihovem območju gibalo tudi okrog dvajset medvedov, se doslej po Skokovih besedah v žico še nobeden ni ujel. »Medved je druga zgodba. Našli smo sledi, kjer je spodkopal ograjo in mu je uspelo priti na drugo stran. Ni pa bilo sledi, da bi bil pri tem kakor koli ranjen.« Skok nas vodi ob rezilni žici na območju Fare proti Slavskemu Lazu, kjer je kak meter širok pokošen pas ob žici, ki pa jo je rastje ponekod že tako preraslo, da se je sploh ne vidi. Tu in tam je na ograjo padlo tudi drevje.
Nasprotno v Posavju, denimo na območju Dobove, kljub desetim kilometrom ograje doslej niso imeli primera, da bi se vanjo zapletla divjad. Imajo pa drugo težavo. »Pri divjih prašičih nismo dosegli plana odvzema osmih živali, dobili smo le dva ali tri prašiče. Veliko jih je namreč šlo na hrvaško stran, pa se potem prav zaradi žice niso mogli vrniti. Precej težav imamo tudi zaradi potepuških psov, ki preganjajo divjad,« pravi tajnik lovske družine Dobova Robi Deržič.
Čakajo, da vlada izpolni obljube
Skok ob tem spomni na neizpolnjene obljube države o znižanju koncesije, pa o povrnitvi stroškov, ki jih imajo lovske družine z dodatnim terenskim delom in nadzorovanjem žičnate ograje. Edino pohvalno je, pravi, da jim je priskrbela odsevne trakove in kemična odvračala za divjad.
Kot so nam pojasnili v uradu vlade za komuniciranje, koordinacija z lovci poteka na različnih ravneh, od lokalnega do regijskega. Nov sestanek z lovsko zvezo napovedujejo za jesen. »Na sestanku bomo vsekakor prisluhnili njihovim pobudam in predlogom,« obljubljajo in dodajajo, da naj bi vlada še ta mesec obravnavala spremembe zakona o nadzoru državne meje, ki med drugim predvideva tudi zmanjšanje koncesij za tista lovska ter ribiška društva, ki »imajo dodatno delo oziroma jim tehnične ovire na njihovem območju ovirajo izvajanje lova oziroma ribolova«.
