»Moja stopala so obupna, vložke sem začela uporabljati, ko sem bila stara šest let, in vem, da ta industrija nikogar ne zanima, zato je treba opraviti še ogromno dela,« pravi Newyorčanka Kegan Schouwenburg. Njeno zagonsko podjetje Sols, ki je v dveh letih zbralo več kot 20 milijonov dolarjev vlagateljskega denarja, na osnovi s pametnim telefonom narejenih fotografij stopal s 3D-tiskalniki izdeluje ortopedske vložke po meri. Lansko pomlad je Schouwenburgova stavila še na več konj, tako na inovativni razvoj, sodelovanje v zvezdniškem sistemu kot na običajne uporabnike. Letos se je osredotočila predvsem na široko potrošnjo. V dveh letih se je število strokovnjakov, s katerimi sodeluje (podiatrov – specialistov za stopala, ortopedov in fizioterapevtov), povečalo s 50 na več kot tisoč; Sols vsakega zdravnika opremi z ipadom in aplikacijo, ki iz serije natančnih fotografij pacientovega stopala splete podroben virtualni model za tiskanje vložka.
S telefonom slikate stopalo, oni stiskajo vložek
V Solsu so šli še dlje in uvedli linijo vložkov, ki jih tržijo neposredno uporabnikom. Ljudem zato ni več treba k zdravniku, ampak si lahko s pametnim telefonom sami fotografijo stopala in vložke naročijo po spletu. K porabniku usmerjeno bistvo Solsovega izdelka je iphonova aplikacija, ki vodi uporabnika skozi hiter postopek, v katerem mora narediti in naložiti dve fotografiji stopala, ki ju v podjetju uporabijo za generiranje tridimenzionalnega modela, iz katerega potem stiskajo ortopedski vložek.
»S prvim posnetkom določimo dolžino stopala, z drugim pa dobimo podatke o njegovi geometriji. V zapletenem podatkovnem modelu, ki smo ga razvili, potem generiramo parametre za izdelavo ortopedskega vložka,« pravi Schouwenburgova. »Na drugi strani imate podiatra, ki ga morate obiskati, potem pa čakate nekaj tednov na po meri izdelane vložke. Mi to naredimo v enem tednu.« Sols je tako iz nišnega medicinskega izdelka za ljudi z izrazito okvarjenimi stopali, ki jim prodaja vložke za 300 do 700 dolarjev, napredoval v proizvodnjo izdelkov za vsakogar, ki želi udobnejšo izkušnjo pri hoji. Cena teh vložkov je precej ugodnejša – 125 dolarjev. Vložke tiskajo v tovarni v teksaškem Austinu in jih prodajajo tako prek podiatrov kot po spletu. Kegan Schouwenburg pravi, da spletna prodaja njihovih ortopedskih vložkov vsak mesec zraste za 50 odstotkov.
Za prijaznejšo hojo
Lani je Sols sklenil tudi pomembno zavezništvo s športno industrijo. V upravni odbor je vstopil Terdema Ussery, nekdanji predsednik in direktor košarkarske ekipe Dallas Mavericks (zdaj direktor v podjetju Under Armour), v podjetje pa je vložil denar tudi zvezdnik NBA Carmelo Anthony (Knicks). »V NBA so tehnološko zelo napredni, zanimajo jih aplikacije, pri katerih lahko podatki, analitika in nosljiva tehnologija vplivajo na igro košarke,« pravi ustanoviteljica Solsa.
Na lanskem tednu mode v New Yorku je Schouwenburgova v sodelovanju z NBA predstavila futuristične 3D-tiskane čevlje, kot je povedala, »nekaj, kar bi lahko obstajalo čez deset let«. Izdelek so krstili z imenom adaptiv, čevlji pa združujejo modo in uporabnost: z vgrajenimi LED-svetili se prilagajajo barvi oblačil uporabnika, opremljeni pa so z blažilno robotiko, ki mehkobo oziroma trdoto podplatov čevlja prilagaja gibom pri hoji in s tem zmanjšuje tveganje za poškodbe nog. V Solsu razvijajo tudi tipala za vgradnjo v podplate čevljev, ki bodo uporabnikom omogočala spremljanje podatkov o delovanju nog.
V obilici inovativnih zamisli se želi Schouwenburgova osredotočiti predvsem na vsakdanje uporabnike, ljudi, ki se s športom ne ukvarjajo profesionalno. Za ustanoviteljico podjetja je glavno poslanstvo njenih ortopedskih vložkov, da uporabnikom omogočajo udobnejše življenje: bodisi želijo, da jih jutranji tek ne bi preveč izčrpal, ali želijo urediti resno medicinsko težavo ali pa preprosto ne želijo doživljati zoprnega občutka, ko komaj čakaš na to, da se po koncu službe preobuješ.
»Na svetu je ogromno ljudi z nešteto različnimi težavami,« pravi Kegan Schouwenburg. »Vendar pa vsak od nas zjutraj vstane in si obuje čevlje. To izkušnjo želimo vsakomur vsaj malo izboljšati.« »Najprej sem poskušala vse narediti sama, potem sem ugotovila, da je najbolje, če zgradiš omrežje,« pravi. »Svet tehnologije je veliko omrežje diplomantov z elitnih ameriških univerz, in če želiš ustvariti nekaj novega, se moraš povezati s kom od njih. Tako danes deluje ta svet.«
