Aleksander Čeferin, rojen leta 1967, si je v petindvajsetih letih delovanja v pravniških krogih v družinski, istoimenski odvetniški pisarni pridobil status enega najvplivnejših članov slovenske elite, ki ga je z naskokom na evropski nogometni vrh še okrepil. Njegova mreža povezav sega v vse družbene pore, javno podobo in prepoznavnost pa je z delovanjem v družinskem podjetju uspešno gradil predvsem z zastopanjem znanih slovenskih politikov in gospodarstvenikov v odmevnih kazenskih zadevah.
Čeferinova posebna življenjska zgodba je njegov meteorski vzpon v nogometu, saj je skozi športna vrata resneje vstopil šele pozimi leta 2011. Tedaj je kot svež obraz v domačih nogometnih vrstah presenetil s kandidaturo za predsednika Nogometne zveze Slovenije, pred tem pa je izkušnje nabiral le z delovanjem v izvršnem odboru Olimpije in sodelovanjem v malonogometnem klubu iz Litije. Po prevzemu oblasti v nogometni zvezi nikdar ni imel prave konkurence, saj se na zadnjih dvoje volitvah nihče ni potegoval za njegov stolček. Vrhunec Čeferinovega petletnega predsednikovanja je bilo slavnostno odprtje nacionalnega centra na Brdu pri Kranju, ki so ga vplivni svetovni nogometni funkcionarji razglasili kot zgled za druge države.
Čeferin je z včerajšnjim prevzemom najvišjega položaja v Uefi avtomatsko postal tudi podpredsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Ker je dobil široko podporo 42 evropskih držav, so pričakovanja javnosti tudi zaradi razkritja številnih korupcijskih afer v tej organizaciji z več kot dvema milijardama evrov letnih prihodkov večja kot pri njegovih predhodnikih. Pred Čeferinom je velika odgovornost, učinki njegovega mandata pa bodo odvisni predvsem od njegove sposobnosti preigravanja in iskanja kompromisov med najrazličnejšimi interesi evropskih dežel. Če bo do leta 2019 uspešno krmaril Uefo, si bo utrdil položaj in odprl vrata za pridobitev novega mandata.
