Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh v visokogorju poleg markacistov, skrbnikov posameznih poti, svoje delo opravlja tudi posebna tehnična ekipa markacistov komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije. Ta je usposobljena za opremljanje poti z varovali, kot so klini in jeklenice. Prejšnji teden je šest njenih članov urejalo pot z Zaplanje prek Triglavske škrbine na Triglav, kjer so obnovili varovala in zamenjali 90 metrov jeklenice. Naslednja akcija se bo predvidoma začela danes, ko se bodo lotili urejanja poti na Škrlatico. Zato planincem svetujejo, da naj med delom, katerega obseg in trajanje bosta odvisna tudi od vremenskih razmer, obiščejo druge vrhove, pred tem pa naj si sprotne objave o zaporah planinskih poti ogledajo na spletni strani Planinske zveze Slovenije in posebni podstrani stanje-poti.pzs.si. »Planince prosimo, da naj dosledno upoštevajo zapore planinskih poti in se nanje ne podajajo, saj bi lahko ogrozili svojo varnost in varnost markacistov,« opozarja predstavnica za odnose z javnostjo pri planinski zvezi Manca Čujež.
Tehnična ekipa markacistov bo na delu tudi v drugi polovici meseca. Če bo vreme dopuščalo, bodo izvedli še načrtovane akcije na zelo zahtevnem delu planinske poti s Kotovega sedla na Jalovec ter na planinskih poteh iz Tamarja na slap Nadiža in iz Tamarja na Črne vode, napoveduje Čuježeva.
Delajo v nevarnih razmerah
Markacisti planinskih društev sicer skrbijo za razvejeno mrežo dobrih 10 tisoč kilometrov planinskih poti, od katerih je 449 kilometrov zahtevnih in 225 kilometrov zelo zahtevnih poti, preostale so kategorizirane kot lahke. Kopni del leta je namenjen tehničnim delovnim akcijam markacistov v visokogorju, kakršne so letos že izvedli na zahtevni planinski poti s Krnske škrbine na Batognico, zelo zahtevnem delu Kopiščarjeve poti na Prisojnik in zelo zahtevni planinski poti s Kredarice na Triglav.
»Tehnična skupina markacistov na zahtevnih in zlasti zelo zahtevnih planinskih poteh dela v posebnih razmerah. Med delom so varovani, vpeti v skalo in upravljajo težke vrtalke in druge stroje,« opisuje Albin Žnidarčič, vodja odbora za tehnična vprašanja komisije. »Zaradi tega je njihova okretnost zmanjšana, in če se nanje z višje točke sproži kamenje, se nimajo časa umakniti.«
Prav zato morajo biti planinske poti v času delovnih akcij zaprte, saj je tako poskrbljeno za varnost markacistov in planincev. »V času del poti namreč niso primerno varovane, poleg tega se na določenih delih markacistom ni mogoče izogniti,« dodaja Žnidarčič. Pri tem še opozarja: »Vsi se zavedamo, da po planinskih poteh hodimo na lastno odgovornost, poleg tega pa moramo vedno tudi poskrbeti, da ne ogrožamo drugih planincev in drugih uporabnikov planinskih poti. Če naletimo na zaporo planinske poti, se jo je treba dosledno držati in izbrati alternativne poti, ki so v slovenskih gorah številne,« poudarja.
Poziv k ureditvi financiranja
Čeprav markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične infrastrukture, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, pa pri Planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove.
»Menimo, da bi morala država čim prej urediti sistemsko financiranje vsaj materialnih stroškov vzdrževanja mreže lahkih planinskih poti, pri zelo zahtevnih oziroma zavarovanih planinskih poteh pa aktivno sodelovati pri zagotavljanju pogojev za njihovo dolgoročno vzdrževanje. V planinski organizaciji vzdrževanje planinskih poti opravljamo prostovoljno, ne zmoremo pa dolgoročno zagotavljati vseh potrebnih finančnih sredstev,« opozarja predsednik Planinske zveze Bojan Rotovnik. Veseli pa so pomoči pri vzdrževanju planinskih poti, ki jo s helikopterskimi prevozi opreme in markacistov nudita Slovenska vojska in Policija, ter finančnih sredstev, ki jih planinska zveza prejema od Fundacije za šport ter od nekaterih lokalnih skupnosti in sponzorjev.
