Narava našega dela je poseganje v interesne sfere, takšnim odzivom smo bili priča tudi že v preteklosti. Kakor hitro posežemo z odločbo v neko interesno sfero, prinese to določen odziv. Razlogi za aktualne grožnje zagotovo tičijo v zadevi Moja delnica in tudi Gorenju. A gre za prazne grožnje in pritiske.
Kako se je lahko zgodilo, da so nekdanji vodilni Moje delnice denar vlagateljev uporabili za lastne posle? Ste zatajili vi, revizor?Glede vsebine nadzornega postopka me veže obveznost varovanja zaupnih podatkov po zakonu o trgu finančnih instrumentov, a rečem lahko vseeno, da ne drži očitek o prepoznem odzivu. Podali smo kazensko ovadbo in zelo natančno opisali nedvomne kršitve zakonodaje, priložili konkretne dokaze, tudi NPU vam je potrdil, da poteka predkazenski postopek. Zadeva se bo natančno preiskala. Odločno in absolutno zavračam namigovanja, da smo se odzvali prepozno. ATVP ni zatajil. Mi smo namreč takoj, ko smo zaznali tveganja, reagirali, v Moji delnici je postopek nadzora potekal več mesecev in preden smo lahko obvestili javnost o dogajanju, je ATVP že opravil velik in naporen del poti. Nikakor ne držijo tudi nekateri medijski zapisi, da smo se odzvali šele, ko je nepravilnosti ugotovil eden od potencialnih investitorjev, ko je opravljal skrbni pregled Moje delnice. Preprečili smo paniko na trgu, le en odstotek vlagateljev je ostal in je problematičen. 166 vlagateljev bo poplačanih iz jamstvene sheme, okoli 30 vlagateljev pa ne bo v celoti poplačanih, pač pa le do višine zajamčenih 22.000 evrov...
... kar je malo za tiste, ki so imeli v Moji delnici na primer 290 tisočakov ali pa več kot 600.000 evrov.Bodimo objektivni: spomnite se Dadasa, koliko večja je bila dimenzija problema. Noben regulator teh zadev ne more preprečiti, tudi ameriški SEC ne. Stoodstotne varnosti ni, deviacije na finančnem trgu se dogajajo in kljub izjemni organiziranosti SEC se največji škandali dogajajo prav v ZDA. Mi nadziramo subjekte, ki razpolagajo z več kot desetimi milijardami sredstev, zato je primer Moje delnice res minimalna praska glede na to, kar se je dogajalo v preostalem finančnem sistemu, na primer v bankah. Poleg tega v tem primeru ni bil porabljen niti en evro davkoplačevalskega denarja. Stečaj te družbe ni predstavljal večjega šoka za kapitalski trg.
Se je v Moji delnici res vrtelo okoli 160 milijonov evrov?Lahko potrdim le to, da je bilo v Moji delnici, ko smo se soočili s težavami, okoli 2400 vlagateljev, ki so imeli na trgovalnih računih skupaj s sredstvi na gospodarjenju krepko prek sto milijonov evrov sredstev, o konkretnem znesku pa ne morem govoriti. Ko smo prenesli zdravi del, je ostalo problematičnih okoli 200 strank in slabe štiri milijone terjatev. ATVP je storil vse, kar je bilo treba in kar je bilo v njegovi pristojnosti, da smo zavarovali interese vlagateljev. Zlasti če se pogleda dimenzijo problema na začetku, in dimenzijo, ki je ostala na koncu.
Gotovo se kdo od četrt milijona Slovencev, ki so sodelovali v certifikatni privatizaciji in jim je nekaj vrednostnih papirjev ostalo na registrskih računih, zdaj sprašuje, ali jih ima smisel prenesti na trgovalni račun, če njihovo premoženje ni varno.Absolutno varne naložbe ni, takšna naložba ni več niti bančni depozit in ne obveznica države. Regulatorji skrbimo za varen in urejen trg finančnih instrumentov, za to, da so tveganja čim manjša. Vsak investitor se mora odločiti sam. Dejstvo pa je, da večji ko je donos naložbe, večje je tveganje, ki jo s tem prinaša.
Dotakniva se še drugega vročega krompirja, Gorenja. Kolikokrat je bil institut odloga objave notranje informacije uporabljen pri nas?V zadnjih petih letih je bil ta institut uporabljen v 17 primerih. Odlog objave notranje informacije se uporablja tako pri nas kot v tujini, temelji pa na evropskih predpisih o zlorabi trga.
Lahko navedete kakšno konkretno ime?Ne, ne smem. Morda bi veljalo opozoriti, da je odlog objave notranje informacije sicer urejen tako, da ga ATVP ne odobri, pač pa je o njem le obveščen, je pa seveda to znak za nas, da po obvestilu zelo podrobno spremljamo trgovanje s tem vrednostnim papirjem in raziščemo, ali je prišlo do morebitnih zlorab.
Pa je bilo v drugih primerih podobno kot z Gorenjem, da je obstoječi vlagatelj oziroma solastnik šel v skrbni pregled, drugi lastniki pa za to niso vedeli?Primeri so zelo različni, te zadeve urejajo evropski predpisi o zlorabi trga, določajo pa, da lahko izdajatelj delnic na lastno odgovornost odloži objavo notranje informacije za to, da zavaruje svoj upravičeni interes. In če sta izpolnjeni dve zahtevi (da ni verjetno, da bi takšna odložitev objave lahko zavajala javnost, in da izdajatelj zagotovi ustrezno zaupnost te informacije), se lahko zanjo odloči. Gorenjeve odločitve za odlog objave ATVP ni problematiziral.
Je določeno, kako mora izdajatelj zagotoviti ustrezno zaupnost?Zaupnost mora zagotoviti izdajatelj delnice sam, s svojimi ukrepi, to je povsem njegova odgovornost.
Je dovolj, da reče, da notranje informacije tisti, ki ga je z njo seznanil, ne sme širiti?Kakšne ukrepe za zagotovitev zaupnosti je sprejel izdajatelj, morate v konkretnem primeru vprašati Gorenje. ATVP je zadevo spremljal in po zakonodaji ima pravico zahtevati objavo notranje informacije, če ugotovi, da se je notranja informacija razširila. A Gorenje je to storilo samo, ko je ugotovilo, da je informacija ušla izpod nadzora in da razmer ni več nadzorovalo.
Sodi predsednik vlade v ta krog, ki naj bi bil seznanjen z notranjo informacijo?Konkretnih nadzornih postopkov, ki so odprti, ne smem komentirati. Po samem zakonu pa velja prepoved razkrivanja notranjih informacij kateri koli osebi, razen če se to stori »pri običajnem opravljanju svoje zaposlitve, poklica ali nalog«.
Torej ste ovadili prvega človeka Gorenja, ker je notranjo informacijo ob nekem srečanju prišepnil premierju.Tega ne morem komentirati. Morda bi bilo dobro ob tem še povedati, da ATVP v primeru Gorenja ne vodi le postopka v zvezi z nepooblaščenim sporočanjem, pač pa tudi v zvezi s trgovanjem z delnicami družbe na fiduciarnih računih. Pridobivamo podatke iz tujine, od nadzornikov v tujini, je pa res, da so nekateri zelo odzivni, drugi pa manj in da od nekaterih dobimo podatke takoj, od drugih pa ne... Zato nekateri postopki, to govorim iz preteklih izkušenj, ker ne dobimo podatkov regulatorjev iz tujine, lahko trajajo tudi več kot pol leta.
Koliko ovadb ste dali v zadnjih petih letih?Vložili smo devet kazenskih ovadb, pretežno so bile povezane z zlorabami trga oziroma zlorabo notranjih informacij in tržno manipulacijo.
Koliko je pravnomočno končanih?Noben sodni postopek še ni končan.
Kaj pa to pomeni?Da je nekaj narobe v sistemu, ki ni dovolj učinkovit. Mi smo ovadbe dali, svoje delo opravili, zdaj so na potezi policija, tožilstvo in sodstvo. Očitno pa je nekaj narobe, če se zadeve ustrezno ne premaknejo, ampak zdaj je pa res že prišel čas, da kakšna zadeva dobi sodni epilog. ATVP na to žal nima nobenega vpliva.
Koliko dela imate zdaj s prevzemi glede na to, da so skoraj vsa dobra podjetja že v tuji lasti, prevzemnega kapitala doma pa ni?Lani je bilo 14 prevzemov družb. Če primerjamo z minulimi leti, je slika naslednja: število prevzemov se je gibalo med 6 in 10. Pred finančno krizo, na primer v letu 2007, je bilo 35 prevzemnih postopkov, v letu 2008 pa 20. Dejansko se število družb, ki se lahko prevzemajo, zmanjšuje, poteka konsolidacija lastništva, po drugi strani pa je težava tudi vir denarja. Vsi vemo, da je bilo precej prevzemov v preteklosti financiranih s pomočjo bančnih kreditov, ti viri so danes težje dosegljivi.
Ena od glob, ki ste jo izrekli, je presegla milijon evrov.Lani smo izrekli za skoraj 850.000 evrov glob, v času mojega mandata je bila najvišja izrečena globa v eni zadevi 518.000 evrov, ker zadeva še ni pravnomočna, ne morem izdati imena. V preteklosti pa je bila najvišja globa izrečena v zadevi Istrabenz, ki je že pravnomočna, globa je presegla 1,2 milijona evrov. Oglobili smo skupino pravnih in njihovih odgovornih oseb, ki so v družbi Istrabenz delovale usklajeno in niso objavile prevzemne ponudbe.
