Igor Andjelič je na Trubarjevi novinec – svojo galerijo Minimal, ki jo je imel prej na Bregu, je tja preselil šele v začetku poletja. »Tu sem našel prostor, ki mi ustreza. Na Trubarjevo pa sem se preselil tudi zato, ker je to ulica, ki ima nekaj alternativnega duha,« je dejal, sedeč v galeriji, pred katero so na ulici postavljeni leseni stoli. Na facebookovem profilu galerije lahko vidite, kako na teh stolih na ulici sedijo Peter Mlakar, Roman Uranjek in Dejan Knez, stebri slovenske alternative. »So kot pod vaško lipo,« je dodal Andjelič. Trubarjeva je edina ulica v mestu, na kateri ljudje posedajo pred svojimi trgovinami, kot da bi bili na sarajevski Baščaršiji.
Verjetno po Trubarjevi piha alternativa Roga, ki stoji na začetku ulice. Ta se sicer začne s cerkvijo Svetega Petra in še do leta 1952 se je imenovala Sv. Petra cesta, pravzaprav Šentpetrska cesta. »Moj oče ji še vedno pravi Šentpetrska,« je povedala igralka Judita Zidar, ki v tej ulici živi skoraj od rojstva.
Takrat, ko je bila to Šentpetrska cesta, je veljala za predmestje, zdaj pa je srce mestnega življenja. Kako tudi ne: ulica se začne kot tih potok, tam nekje pri Rogu razvije prve brzice urbanega življenja, nato pa pri križišču z Vidovdansko cesto postane reka, ki popotnika ponese v razkošje medkulturnosti, ustvarjalnosti, raznolikosti, se kot veletok vali do otoka Reformator, kjer je nujno malce posedeti, nato pa se izliva v s turisti preplavljen Prešernov trg. »Trubarjeva ima vse elemente, ki naj bi jih imela ulica, je skupek nečesa, kar je fino, kar je urbano,« meni Andjelič: »To je zame najbolj simpatična ulica v mestu, ima celo nekaj klošmerlovskega.«
Od grafitarskega zidu do multikulturnosti
Na Trubarjevi se najde vse, kar si lahko zamislite za urbano življenje. Začne se z enim redkih legalnih grafitarskih prostorov v Ljubljani: zidom vile ob Rogu. Najnovejši grafit na tem zidu – tistega s selfijem z zadnjico – so pred nekaj tedni narisali člani 1107 Klana skupaj z italijanskimi prijatelji. »Grafitiramo le na legalnih površinah in tu rišemo z dovoljenjem lastnice,« so povedali člani klana, ki imajo svoje prostore v Rogu. Vsi v en rog so tudi zatrdili, da je Trubarjeva najboljša ulica v mestu, ker je edina, ki živi.
Multikulturnost, ki jo izžareva ulica, je skoraj v posmeh obritoglavcem, ki so poskrbeli, da se je prav na tej ulici leta 2001 zgodil eden bolj odmevnih rasističnih napadov v Sloveniji, ko so pred lokalom Sodček pretepli temnopoltega igralca Inacia Bintchendeja. Petnajst let pozneje Trubarjeva živi multikulturno življenje, primerno metropoli.
Ulica povezanih sosedov
Na ulici je kljub vsemu ostalo nekaj obrtniških delavnic, ki spominjajo na staro povojno ulico: fotograf, modistka, čevljar, legendarni dežnikar ter slavni frizerski saloni. Meta Podkrajšek je sicer salon zaprla, a ostal je Stevo Pavlovič, ki na Trubarjevi striže že skoraj trideset let. »V zadnjih sedmih, osmih letih se je ulica prebudila in se mi zdi ta hip najbolj vroča ulica v mestu,« je dejal, sedeč v svojem salonu. Zelo natančno tudi ve, kaj je bilo v lokalu, kjer ima frizerski salon, pred njim: Rock cafe, še prej pa Krčma Ana, ki jo je vodila Ana Tomšič, hči narodnega heroja Toneta Tomšiča. Še pred krčmo pa je bilo mizarstvo in parketarstvo. »V hiši je zdaj devet lastnikov in vsi se dobro razumemo,« je dodal.
Na splošno se zdi, da je Trubarjeva cesta ulica povezanih sosedov. »Čeprav sem tu le nekaj mesecev, se vsi pozdravljamo. To naredi ulico toplo,« je navdušen Andjelič. Lastniki lokalov v delu Trubarjeve od Resljeve do Sv. Petra so neformalno povezani in skupaj pri županu nastopajo s svojimi željami, recimo s tem, da si želijo več razsvetljave in boljši nadzor nad divjim grafitiranjem. »Tako prebivalci in lastniki lokalov tvorimo skupnost, ki sobiva, vsi se med seboj poznamo in ni konfliktov,« pove Stevo Pavlovič.
Kako povezani so stanovalci, se je pokazalo ob rušitvi parka na vogalu Trubarjeve in Resljeve. Stanovalci so se organizirali in protestirali. »Kostanj je padel, smo pa vsaj dosegli, da se je vse skupaj ustavilo,« je dejala Judita Zidar, ki pa jo skrbi, da bo zdaj na tem vogalu naslednjih deset let gradbena jama. To je za stanovalce trenutno največji kamen spotike na ulici. Poleg kolesarjev, ki jih je na ulici res veliko. A kot pravi Judita Zidar, se bomo morali še naučiti deliti javne površine. Moti jo tudi, da pravila ne veljajo za vse: »Ko smo obnavljali hišo, so nam zelo natančno predpisovali posege, v skladu z zaščito kulturne dediščine. Le nekaj metrov naprej pa je ob prenovi kitajski najemnik razbil stoletno kamnito okno in ga obložil s kovino, pa se ni nič zgodilo.«
Trubarjevi cesti se v prihodnjem letu obeta prenova. Mestni uradniki sicer še ne vedo, kako jo bodo prenovili. »Vznemirjena nestrpno pričakujem, da se oči župana in podžupana končno usmerijo na Trubarjevo,« je navdušena Zidarjeva, ki dodaja: »Trubarjeva ima starodavni čar in upam, da bodo to znali povezati z modernostjo.«
