Zveza esperantistov Slovenije je leta 1972 in 1973 izvedla široko anketo v ustanovah in v delovnih organizacijah. Anketa v občinah, družbenopolitičnih, kulturnih, šolskih in drugih organizacijah je zajela blizu 900 anketirancev, od katerih je več kot 80 odstotkov podprlo širjenje pouka esperanta v šolah, informiranje o gibanju za esperanto v sredstvih javnega obveščanja in se vključilo med prijatelje esperanta. Anketa v delovnih organizacijah pa je zajela 185 podjetij, ki so za poslovanje v Jugoslaviji in v tujini uporabljali 14 tujih jezikov. Na prvem mestu je bila nemščina (135 DO), nato italijanščina (102), angleščina (90), francoščina (54), ruščina (20) in nato še 9 drugih tujih jezikov. Znotraj Jugoslavije se je pogovorno uporabljala srbohrvaščina (137) in slovenščina (17). Z rezultati obeh anket so bile seznanjene vse takratne politične, kulturne in šolske ustanove. Konkreten odziv je bil začetek usposabljanja učiteljev esperanta na pedagoški akademiji in politični odziv na deklaracijo o jeziku, kjer smo predlagali esperanto kot drugi jezik poleg materinščine za enakopravno mednarodno sporazumevanje.
V Sloveniji imamo pri pouku esperanta tudi izjemno izkušnjo ter prednost, saj je bil v letih 1971–73 izveden mednarodni pedagoško-didaktični eksperiment, ki je zajel pet držav z okrog 800 učenci. Mi smo bili organizatorji, Univerza Eotvos Lorand iz Budimpešte pa ga je strokovno vodila. Doseženi boljši rezultati med učenci, ki so se učili esperanto in nato drugi tuj jezik v primerjavi z drugimi učenci, so bili dokazani. Triletni pouk se je končal z mednarodno šolo v Primoštenu, ki je potekala pod pokroviteljstvom jugoslovanske komisije Unesca. V šestih mešanih razredih je sodelovalo 80 učencev, pouk pa je potekal v esperantu za štirinajst predmetov.
Na področju pouka jezikov smo že predlagali in ponavljamo tri korake: pouk materinščine, pouk mednarodnega jezika esperanta in pouk tujega jezika v skladu s poklicno ali študijsko usmeritvijo. Pouk materinščine je nedvomno temeljnega pomena za razvoj mlade osebnosti; pouk esperanta je odlična osnova za pouk tujih jezikov in izjemnega pomena za vzgojo celovite osebnosti, strpnosti ter ohranitev identitete; pouk drugih tujih jezikov pa narekujejo potrebe gospodarstva ali druge potrebe in interesi. Tak sistem bi bil tudi v skladu z dvema resolucijama Unesca in tudi z Nacionalnim programom jezikovne politike RS (09–14).
Slovenija bi lahko tako doma kot v mednarodnem sodelovanju upoštevala izkušnje naše in drugih organizacij. Oblikovala bi lahko odmevno in močno mednarodno pobudo, ki je danes nujno potrebna za enakopravno sodelovanje in proti naraščajočemu nacionalizmu. Vprašanje pa je, ali je družba dovolj odločna, ali so politiki dovolj neodvisni, stroka pa dovolj pogumna za iskanje drugačne in boljše poti v prihodnost. Mi (še) imamo upanje (= espero) in zato tudi ponovno predstavljamo naš predlog drugačnega sistema pouka materinščine in tujih jezikov.
Janez Zadravec, Združenje za esperanto Slovenije