Kontracepcija je sredstvo za uresničevanje ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. To je bila v Sloveniji tudi podlaga za to, da se je vso kontracepcijo, mehanično in hormonsko, razen kondomov, stoodstotno krilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Žal je kondom, ki ob redni uporabi zelo učinkovito preprečuje nenačrtovano zanositev in obenem partnerja zavaruje pred spolno prenosljivimi okužbami ter varuje spolno in reproduktivno zdravje naših mladih žensk in moških, v Sloveniji že ves čas podvržen tržnim zakonitostim. Sedaj naj bi se to zgodilo tudi hormonski kontracepciji (HK), za katero velja, da je ena od najučinkovitejših sredstev za uresničevanje ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ter varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja žensk, saj so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponovno pripravili predlog za uvedbo doplačil za HK.
Doplačila za hormonsko kontracepcijo je zavod že predlagal konec leta 2013, a jih nato ni sprejel zaradi odpora in argumentov Združenja ambulantnih ginekologov in Ženskega lobija Slovenije. Tokratni ponovni predlog uvedbe bistveno višjih doplačil, kot so bila predlagana leta 2013, je nesprejemljiv z vidika ustavno varovane svoboščine in tudi dolžnosti države, da zagotovi njeno izvajanje. Predlog je tudi v nasprotju z evropskimi usmeritvami glede varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja, ki priporočajo ohranjanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.
Kot kaže, zavod ne zmore dovolj širokega pogleda na varovanje zdravja in javnega interesa. Nedvomno je pri iskanju zahtevnejših optimizacij in racionalizacij v zdravstvenem sistemu premalo aktiven, čeprav ima za to kadrovske in tudi podatkovne možnosti. Raje sprejema preprostejše rešitve v smeri varčevanja pri javnih financah, kot so na primer novejši modeli zmanjševanja stroškov pri zdravilih. Morda so z njimi res prihranili nekaj javnega denarja, vendar povsem zanemarili posledice neoptimalnega zdravljenja nekaterih pomembnih kroničnih bolezni, ki prizadenejo predvsem starejše in najrevnejše.
Z uvedbo doplačil za hormonska kontracepcijska sredstva bi se zelo otežilo uživanje ustavno zagotovljene svoboščine najranljivejšim skupinam žensk: mladostnicam in ženskam v težavnih ekonomskih razmerah. To bi nedvomno negativno vplivalo tudi na zdravje te populacije. Popolnoma jasno je, da predvideni finančnih prihranki ne morejo biti dovolj tehten argument za poseganje v zagotovljeno ustavno svoboščino.
Dostopni podatki že dolgo kažejo, da je Slovenija dosegla zavidljivo raven spolnega in reproduktivnega zdravja žensk predvsem zaradi dobre dostopnosti do reproduktivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, z izbiro osebne zdravnice ginekologinje ali osebnega ginekologa in s spodbujanjem sodobnega koncepta načrtovanja družine, vključno z univerzalnim dostopom do kontracepcije brez doplačila. Na tak način je bilo dokazano zmanjšano število neželenih nosečnosti in mladostniških nosečnosti. Poleg tega kontracepcija pomaga pri lajšanju težav, stanj in bolezni, povezanih z rodili. Gre torej za ohranjanje zdravja žensk v Sloveniji, kar pomeni izjemen prihranek za zdravstveno blagajno in za slovensko družbo.
Zato smo se v Ženskem lobiju Slovenije, na podlagi strokovnih argumentov in povsem načelnih razlogov – obrambe pravne države in temeljnih praktičnih pogojev za ustavno deklarirano enakost spolov –, ponovno odzvali in odločno nasprotovali iskanju kakršnih koli prihrankov na račun te ustavne svoboščine žensk.
Javno torej pozivamo strokovno in vsesplošno javnost, da nas podprejo pri zavarovanju zdravja in pravic žensk, ki predstavljajo dobro polovico prebivalstva v tej državi, kjer je vsaka od njih lahko uporabnica ali potencialna uporabnica kontracepcije v svojem rodnem obdobju.
Mag. Dunja Obersnel Kveder, dr. med., je zagovornica spolnih in reproduktivnih pravic.
