Toplotna izolativnost kamene volne
Prvotni namen toplotnoizolacijskega fasadnega sistema je zagotoviti dobro toplotno zaščito objekta, zmanjšati toplotne izgube (in dobitke) skozi zunanje zidove in zagotoviti energijsko varčen objekt. Če zunanje stene v bilanci energijskih tokov nastopajo povprečno v 40-odstotnem deležu, potem lahko rečemo, da je toplotna učinkovitost fasadnega sistema med najpomembnejšimi na ovoju zgradbe. To največkrat izražamo kar s toplotno prevodnostjo izolacijskega materiala λ (lambda), izraženo v W/mK, in seveda z debelino. Prevodnosti sodobnih izolacijskih materialov se gibljejo od 0,03 do 0,04 W/mK. Poznamo tudi boljše oziroma nižje vrednosti, vendar se moramo zavedati, da je to potem material, ki vrednosti dosega ali z uporabo posebnih plinov ali z zmanjševanjem atmosferskega tlaka v svoji strukturi. Aplikacija ene ali druge metode je v gradbeništvu še vedno omejena in na fasadah vprašljivo uporabna.
Paroprepustnost
Glede difuzije vodne pare je potrebno povedati, da s samo toplotno učinkovitostjo nima nobene povezave. Paroprepustni ali paroneprepustni izolacijski materiali in posledično fasadni sistemi se ločijo zgolj po sposobnosti transporta vodne pare skozi material oziroma celotno stensko sestavo, kar ne pogojuje njihove toplotne učinkovitosti. Stiropori denimo veljajo za bolj parozaporne izolacijske materiale, mineralne volne pa za zelo paroprepustne. Izračunana vrednost upora difuziji vodne pare za tipično sestavo masivnega zidu (mineralni omet, votla opeka, fasadni sistem ETICS – z vsemi sloji!) je za stiropor okrog 4m, za kameno volno pa okrog 0,5m. Razlika je očitna in ovržemo lahko mit, da z zaključnimi sloji na fasadi paroprepustnost mineralnih izolacij izničimo.
S tem mehanizmom seveda ne reguliramo zračenja samih prostorov, lahko pa z bolj paroprepustnimi sestavami zagotavljamo naravnejšo klimo v sami sestavi stene.
Požarna varnost
Požar se po fasadi običajno širi prek okenskih odprtin, lahko pa je fasada izpostavljena gorečemu objektu v bližini. Pri razvoju požara v prostoru se v nekaj minutah, odvisno od požarne obremenitve prostora, lahko tudi že prej kot v minuti temperatura dvigne nad 500 °C, kjer se zgodi tako imenovani požarni preskok, ko naenkrat zagorijo vsi gorljivi materiali v prostoru. Najpozneje takrat se ogenj razplamti skozi okenske odprtine in zajame fasado. Temperaturna obremenitev je ogromna in fasada lahko širjenje požara prepreči ali pa ga omogoči. Pri negorljivih fasadah razreda A (fasada na kameni volni) z negorljivimi, visokotemperaturno obstojnimi izolacijskimi oblogami iz kamene volne doprinosa k požaru ni. Praktično vsi fasadni materiali so negorljivi, njihova energijska vrednost je zanemarljiva in negorljiva izolacija s svojo izolacijsko sposobnostjo minimalizira toplotne tokove, poškodbe in emisije nevarnih snovi. Pri fasadah z gorljivimi izolacijskimi materiali je situacija drugačna. Ko na špaletnih površinah in priključkih zaradi temperaturne obremenitve pride do razpok ali pa so te prisotne že prej, pride do neposrednega stika gorljivega materiala z ognjem. Najbolj neugodni so polistireni, ki poleg visoke energijske vrednosti tudi kapljajo, ob njihovem izgorevanju pa se tvorijo še strupeni plini. Če so pred tem že segreti in stopljeni, se začne hitro širjenje požara z odgorevanjem in kapljanjem gorečega polistirena.
Trdnost
Končna trdnost fasade je odvisna predvsem od izvedbe in kakovosti osnovnega ometa. Slabi, ceneni ometi hitro pokažejo eno od možnih težav, med njimi zelo verjetno slabo trdnost in težnjo k nastajanju razpok. Zanimiv pa je praktični vidik na to temo. Dejstvo je, da so osnovni ometi zaradi specifike podlage, torej izolacije, in predpisane tehnologije izvedbe v praksi različnih debelin. Stiropor je gladek in se ga lahko enostavno brusi, kar omogoča tanke nanose malte za armiranje.
Na drugi strani se mineralne volne zaradi svoje strukture že predhodno, pred armiranjem preplastijo s tankim slojem malte ali pa je na njih že nanesen sloj mineralnega obrizga. Posledično dobimo v praksi debelejši osnovni omet, kar lahko bistveno pripomore k odpornosti na mehanske vplive udarcev in toče.
Druga specifika kamene volne je, da je sposobna udarce absorbirati in zmanjšati njihov vpliv na osnovni omet. Možnost poškodbe fasade je na elastičnih podlagah, kakršna je kamena volna, manjša kot na togih.
Kakor koli obračamo in obrnemo, smo vedno pri epilogu, da celovito, z vsemi možnimi učinki, enostavno in ekonomično dosežemo rezultat z izbiro fasade na kameni volni – skupaj s kakovostnim sistemom in nenazadnje s priznanim mojstrom fasaderjem. Poti in stranpoti do cilja je sicer veliko, ponudba je široka, še več je mojstrov. In prav mojstri so zelo pomemben člen do uspešnega rezultata. Njihova osnova je tehnična smernica za izvedbo kontaktnih fasad GIZ PFSTI 01, ki jo morajo poznati. Z osnovami iz smernice in dobrimi materiali je uspeh zagotovljen. Če želimo tudi požarno varnost, je izbira nedvoumna. Negorljivih ali »samougasljivih« polistirenov in ostalih naftnih produktov ni. Kamena volna je tu prva izbira. Pri vseh fazah od izbire do izvedbe smo vam v pomoč tudi v podjetju Knauf Insulation, zato nas pri kakršni koli dilemi brez zadržkov pokličite.
Primož Bernard, d. i. s.
